Kultura / Napaka v sistemu

Kva, smo na pravi lokaciji, je hrzala konjenica. Iz zatemnjenega kluba SOT 24,5 na Metelkovi, kjer domuje Društvo za teorijo in kulturo hendikepa in v katerem je tokrat gostoval cikel Defonije iz Gromke, se namreč skozi odprta okna ni slišalo prav ničesar. A je bilo, čim se je oko privadilo na temo v izbi in je moglo ločiti nasproti sedeči, le z računalniškimi brlivkami osvetljeni figuri, kazno, da je šlo pri umanjkanju slike in tona le za uvodne procedure Mattina in Takuja Unamija, ki ta čas s svojim Touring Infernom križarita širom Evrope.

Bask in Japonec resda uporabljata računalnike, a vendar je njun produkcijski način v očitnem nesoglasju s programe prekladajočo laptop srenjo, saj namesto spolirane in definirane zvočne slike iščeta popačenja in motnje in jih tudi najdeta brez rešpekta do tehnološkega napredka, zlorabljajoč mašinerijo.

Računalnik je tako, do meje, ko ne more sešteti vsek enk in ničel, le generator Mattinove mikrofonije in distorzije ali pa njegove neslišne frekvence spravljajo v drget zvočnike, na katere Unami polaga aluminjasto folijo in zvočila, v živo pa se njun prispevek k zaobrnitvi prevladujoče optike ter najedanju fetišev sliši kot prijetno kratek nojzerski ekskurz, kateremu za razliko od prenekaterih od včeraj nojzerjev ni zameriti odsotnosti dinamike in suspenza ali domišljene strukture.

Od komaj slišnega škrebljanja in obrednih zvonov do rezkega, nehumano sinusoidnega šundra prebijajočih elektronov, da greš lahkega srca k zobarju. Mimogrede: kolikor smo bili v redakciji Rodea začudeni, ko smo v obvestilih Defonije opazili številke 21.00 in grožnjo “Koncert se začne točno ob napovedani uri!” nas je šele presunila obrazložitev intendanta Zadnikarja, da so prihodnje defonične matineje uslišanje želja nekaterih džezerjev, ki da imajo zjutraj službo. Mar tudi ob sobotah? Pritožite se delodajalcem.