Kultura / Moira, pomagaj!

Švedski Cirkus Cirkoer ni samo tolpa, ki lahko poskrbi za poldrugo urico zabave polne Gallusove dvorane, temveč se v domovini ukvarja tudi s spodbujanjem cirkuških dejavnosti, prirejanjem festivalov in vzgajanjem novih kadrov v cirkuški šoli. Sicer pa je tista poldruga urica, na koncu katere je v parterju rjulo od zadovoljstva, minila v hipu in si zagotovila pozornost z nenehnim draženjem čutov, z domiselnim, spektakularnim vezivom med točkami, katerim je držal okvir nauk o človeškem telesu. Čeravno je zares padla čeljust le ob nekaterih gibalnih dosežkih nabritih novodobnih cirkusantov prej rajferskih kot fosilnih frizur ter trikojev, je tembolj plenilo domišljijo bizarno kostimirano popotovanje v človeško notranjost, tja do semenčic in krvničk, bogato ilustrirano z video projekcijami mesa, sfinkterjev, živčevja in tkiv ter spremljeno z umestno muziko, nalašč za točke narejenimi podlagami in prebavljivimi songi tria multiinstrumentalistov.

Cirkoer se je, tako se zdi, s posebnim veseljem in večkrat lotil analnega predela in je vknjižil največ rezgetanja prav z zvonkim prdenjem, s katerim je popoprala ekvilibristično točko kot iz švedske slikanice izrezana blondinka, sicer pa jo je preko odra, skandinavsko svobodomiselno in v ponazoritev stvari same, ucvrl tudi pravi pravcati nagec. Odkod tolikšno pomanjkanje sramovanja lastnega telesa, mar nam bodo uspešno zatrto otročad odslej kvarili še protestantje? Mar bi si, namesto da jim vceplja neprimerne misli vrhunsko podkovani multi- cirkus, napasli mozeg na tradiciji, scenosledu zmahanih živali in do perverznosti zmahanih točk. Moira nam pomagaj!