Kultura / Kmalu polnoletna

Ljubljanska, sedemnajst let stara Lolita se je za snemanje novega, v živo posnetega ploščka spajdašila z bolgarskim trobentačem Ventzislavom Blagoevim, kar je Primoža Simončiča, ki si je partnerja za dvogovore dolgo iskal v elektronskih efektih, osvobodilo spon, ansambel pa občutno podžezilo in pobalkanilo, da je predstavitveni nastop v Menzi pri koritu minil pod pezo občutenih improvizacij in nalezljive balkanske melodike.

Pod pezo? Hja, je že tako, da se je Loliti, medtem ko sama misli, da prebira finese in celo žge za veselico in čago, primerilo najhuje, in to da spodobno zasedena dvorana med njenim izvajanjem mre od dolgega časa in se raje pogovarja kot da bi sledila mnogokrat dolgoveznim in v bolj komorni kot dinamični scenosled povezanim novitetam. Če se Lolita sama opredeljuje za HiEnergy Turbo Porno SugarFree Pop Funky Overdrive Ethno Broootaal HardGroovie Minimal Jazz in če smo sami v njej vedno našli vsaj za ščep umazanega fanka, panka in obče norije, lahko računa na bombastične opredelitve in na dramitev letargičnega poslušalstva le z zaključkom, ki je potekal v znamenju starejših, neprimerno živahnejših viž.

Je torej treba zamenjati Lolito ali poslušalstvo? Ali: bi morala Lolita igrati za čago na pusta ali pa se, obratno, premakniti v sosednjo Gromko, ki je s svojimi fotelji bolj naklonjena kontemplaciji? Pozor, polnoletnost se bliža!