Kultura / Prezgodnji porod

V Kapelici je bilo videti že marsikaj. Pa vendar je plesni večer Boruta Savskega, ki je prejšnji teden izostal zaradi razpada osrednjega aktarja, robota Plesalca/ke, v marsičem poseben. Saj pač v nekdaj posvečenem prostoru na Kersnikovi ni v navadi, da bi avtor, kadar ni ravno vabljen na predavanje, na dolgo in široko razkladal o počelu svojega projekta, kot da artefakt ne govori sam. In tudi - že dolgo, dolgo, ni pomniti bolj klavrne predstave od elektrike lačnega robota, ki bi se takole laično sodeč moral vsaj dve uri vrtinčiti v s kablom omejenem parterju in oddajati elektronske zvoke, tako pa ga do količkaj konsistentnega gibanja ni moglo pripraviti niti vztrajno drezanje ljubljanskega izumitelja nepredvidljivih zvočil.

Naj verjamemo Savskemu, ki se je šele na generalki srečal z zakoni fizike, da bo njegovemu Plesalcu/ki šlo že čez pol leta neprimerno bolje? Zakaj se torej upehane vrtavke ne zavede pod izgovor, diskutabilno kategorijo work in progress ali pa, po drugi strani, v doglednem času ne izvede primernih meritev?