Kultura / Dolgčas Ex Machina

Bi pomočili ali preskočili? Medtem ko je debela brošura letošnjega festivala Exodos z zgovorno zadnjo stranjo, kjer si za logom generalnega sponzorja ni težko predstavljati temelja tolikšne odebelitve, glasno vabila k ogledu, je komanda, da se predstave odslej ne bo fotografiralo drugače kot tekom desetminutnih, posebej za tisk uprizorjenih vaj, takojci demoralizirala mojstra Frasa in čelništvo Rodea, ki je računalo na slikovitost ter pestrost ovekovečenega.

Pa vendarle. Če je Exodos po suhih letih v vzponu in vreden podpore tako ugledne avtomobilske firme, bi se bilo morebiti nadejati tudi več muzike. Take, kakor se je v silovitem tempu odvrtela konec prejšnjega tedna, ko je v Cankarjevem domu tri zaporedne večere gostovala Poulična opera kanadskega inovatorja Roberta Lepagea? Uh, uh. Pa ne, da ne bi osupnile veščine igralsko muzikantske združbe Ex Machina, ki lahko dovolj verodostojno zaigra vse od skaja, rokenrola in bluza do klezmerja in arabesk ter odžgoli vse od rapa in dueta lasvegaških croonerjev do sluzastih popevk. Resda lahko samo strmiš ob Lepageovi hitri in gladki montaži dramskih in glasbenih točk, ob ekonomični rabi večnamenskih rekvizitov in visoke tehnologije, ki jo tu zastopa s stropa obešeni, daljinsko krmiljeni video ekran s slovenskimi podnapisi, ki kot ogromno povečevalno steklo drsi križemkraž odra in uokvirja prizore, da se vsakemu tv džankiju pocedijo sline. Tule ne bi izkazovali naveličanost niti nad Lepageovim dovolj duhovitim tekstom in librettom, povzetim in predelanim iz Beraške opere Johna Gaya (18. stol.), ki je navdahnila tudi Brechtovo Opero za tri groše, za katero pa Lepage ni dobil licence. Ne, konjenico ni dajala kolika zaradi Lepagove zajedljivke na račun show businessa in ustroja razvitega sveta, je pa zato že (šele) po poldrugi uri poltretjo uro dolge predstave obupala, saj ji je zavdal glasbeni spored, ki med delanjem norca iz kopice pogrošnih in poduhovljenih žanrov dostikrat ni našel opore in norosti, da se otrese zajedalske dediščine, zoprnega zvena izvirnikov. Kljub avtorstvu viž, ki ga je podpisala kar Ex machina sama - profesionalno mlačni musical s kvečjemu verbalno ostjo, na radost poslušalstva ali bolje gledalstva, ki se je zasigurno našlo v katerem od songov. Tudi eden vrhuncev Exodosa? (se nadaljuje)