Kultura / Borba, ki traja

Čeravno je bila za povod, si letošnjega dneva mladosti ne bomo zapomnili zaradi predstavitve prekmurskega kulturnega aktivizma, ki je tisti večer potekala v Menzi pri koritu. Saj je panonski antikrist, kantavtor in stripar Dani Kavaš, najsi nastopa sam ali z ansamblom, duom Razigrani ščegetavčki, ravno na pol poti do tega, da z leti vrtanja in upornosti dozori iz enega od regionalnih ekscesov v žlahtno posebnost. Mimogrede - če je iskati srž Kavaševih nastopov v besedilih, bi se moral bolj potruditi za razločno izgovorjavo, če pa je finta vendarle v muziki, v kaj neizrazitem panku, si dovolimo ločeno mnenje. Morda pa se iz Kavaša kdaj izcimi kak CZD? Kaj se bo izcimilo iz Terrahovega Maršala, ki od svojega jubileja, odet v anarhistične barve, pobronzane glave in vampirsko rdečih zenic, kot kak vrhovnik vojaške hunte straži na vhodu v Metelkovo, je malce laže uganiti in le jeklo ter beton bi lahko preprečila, da se kmalu ne znajde v tej ali oni zasebni zbirki. In ko smo že pri jeklu in betonu - kmalu, prvega junija se je mestna vlada zopet namenila rušiti na Metelkovi, prvi bo na vrsti prizidek Gromke, Mala šola, ki je med drugim tudi spomenik zažgani in porušeni Šoli, med kandidati za skorajšnji odlok mestnih urbanistov pa se omenja tudi orientalsko krčmo Jalla Jalla, ravnokar odprti Kunilingus... Če se je kdo spraševal, ali je Metelkova po več kot desetletju zagrizenega vztrajanja, potem ko je postala središče neodvisne produkcije, varna pred muhami oblasti, ali je boj za kotiček, ki bi ga vsak približno pameten politikant z veseljem prepustil neprilagojenim, dobljen, je odgovor na dlani. Stupidno, a pričakovano.