Kultura / Matica z Marsa

Na srečo se vse ne konča na Trnfestu, tako da nam je zamudnikom in od prvič prepričanim znova pokadila Ann Shenton, članica razpadlih elektronikov z dratarsko žilico Add N To (X) in sedaj matica zasedbe Large Number. Nastop se je pripetil v sveže preurejeni, za pregrado pri šanku povečani in pred odboji zvoka zaščiteni Gromki, kjer je prejšnjo sredo za spremembo kar lepo pela baterija kakovostnih zvočnikov, ki bi morala postati obvezna oprema elektrificiranih večerov kluba. Kluba, ki se mu poleg prejkone džezovske Defonije, hardkorovskega rokerskega Hripavega glasu in še ideološko ekstremnejšega R.A.F.A.L.-a ter ska tandema Twotonebinas ne bi otepali rednejši izleti v sodobno elektroniko.

Ali vsaj elektronski hibridi, kakršen je Large Number, ansambel, ki žge rokenrol in pank in poha faustovske smotke s pretežno elektronskimi sredstvi in zmore dolgo, vsaj pol koncerta, fascinirati že zaradi pantomime in virtuoznosti tereminista, zaradi nekaj vprav marsovskih viž iz znanstveno fantastičnih filmov, zaradi sočnega in humorno uporabljenega zvoka analognih sintetizatorjev. Vsaj pol koncerta, dokler Large Number ne zmanjka iznajdb in postane očitneje, da je vsa podlaga predvajana s ploščka in da je ritem robot zamoril basista, da Ann ni dodelala vloge in bolj fingira kot igra mooga ter doma narejeni oscilator, na katerega je zato mnogo prepričljiveje povijačil prostovoljec iz občinstva. Morda pa je določeno enoličnost in playback moment pripisati le, predvidevamo, stalnim fluktuacijam članstva v ansamblu?