Kultura / Čez zastonj ga ni

"Druženje ob estetskih užitkih", "predstavitev prostora, časa, procesa in semantike čokolade"? Prej prizori pomanjkanja z razdeljevanja hrane ali humanitarne pomoči, no, sicer zdaleč ne tako drastični kot tisti znameniti ravs za polbelega osemdeset iz takrat še jugoslovanske Makedonije ali kot afriške zdrahe za pest riža. In to v galeriji Škuc, kjer je v okviru Meseca oblikovanja potekala "avantura" oblikovalskega dvojca we.do design service, ki so jo zavohali ljubljanski najstniki in v pol ure opustošili verjetno prvič od znotraj videno galerijo. Od kje tolikšna potreba po čokoladi, torticah, prelivih, nitkah, ki so jih wedojčani sproti vezli in podajali lačni mladini? Mar starši nikoli nič ne spečejo ali prinesejo domov ter - poleg najmanj enega mobitela letno - od sebe ne dajo nič žepnine za sladke priboljške?

Ker zelo dvomimo in tudi ne bi mogli reči, da gre za prizore s socialnega dna, lahko le ugotovimo, da se je prijela zdrava kranjska šparovnost in je tekmovalnost, ki preveva šolstvo, da o klimi ne govorimo, preniknila v pore potomstva. We.melt: namesto lagodnega uživanja lekcija iz gonov, napad termitov. Sicer pa naj malce podvomimo tudi o semantiki, času in prostoru iz napovedi, že zaradi bizarne, nemara v duhu laboratorijev iz Kapelice konstruirane "instalacije", ki je bila za galerijski alibi dogodku, ki bi morda še najbolj sodil na katerega od sejmov na Gospodarskem razstavišču. Sladko, ampak kratko.