Kultura / Prividi v temi

Če se je bilo bati, da utegne Nataša Burger, edina nastopajoča v "večdimenzionalni zvočni instalaciji" Sonoria profesorice zvoka Hanne Preuss, navsezadnje odpreti usta, je bil vsak strah odveč. Burgerjeva namreč odpre usta le, da bi prijavila nekaj domnevno arabskih na koncu prijetno jedrnate seanse, v kateri vidiš marsikaj, še najmanj Burgerjeve kot igralke in persone. Sonoria, ki se giblje okoli stereofonske, iz efektov sestavljene "ambientale"

Preussove, namreč zahvaljujoč strokovnemu lučkarjenju Jake Šimenca streže bolj s prividi, mrenasto osvetljenimi deli Burgerjeve, ki leži na prozorni plošči, in daje v temi proste roke domišljiji. Tako žlahtnih psihedeličnih pasti za oko ne strežejo niti za njih specializirane inštitucije niti večina arcnij. Sonoria, katere tok se zaostri z marširanjem vojaških čevljev, med katerim se Burgerjeva prekopicuje v stroboskopskem vrtincu rdeče baterije, s katero si šari po telesu, sicer ne mine brez melodrame in duhovnosti, tudi zaključnega očiščevalnega umivanja, a kljub vsemu si vsaj upa. Uročiti za kako urico, brez besede in, večidel, človeške figure. Ko bi v stremljenju po stereo sliki pomislila tudi na tiste poslušalce, ki sedijo izven idealne sredine.