Kultura / Nojzerski didžej

Za intermezzo med Zvočnim mostom pa je v ponedeljek poskrbela Defonija oziroma njen elektro podmladek, ki je v Gromko pripeljal Dunajčana Dietra Kovacica. Za Kovacica, ki je tu nastopal pod psevdonimom Dieb 13, bi si po branju predstavnih tiskovin lahko mislili marsikaj, a le težko, da gre le za posrečenega didžeja. Ki sicer res uporablja efekte in vrti nekatere plošče na vrtoglavih hitrostih, a pretežno le posrečeno zlaga in prekriva viže, tu bolj šume, industrijski hrup in le malo ritmov.

Če Kovacic, ki je pristaš intuitivnega miksanja in si nikoli ne nadene slušalk, "uporablja gramofon kot glasbilo", je Ignaz Schick predsednik območnega ceha, Richie Hawtin pa profesor na konzervatoriju. Če pa Kovacica, mimo mistifikacije ročnih spretnosti, poslušamo kot didžeja, ustvarjalca atmosfere, lahko presune, kakor je presunil z nekaj krutimi rezi (tudi s pokvečeno Madonno) in z vrtoglavim, iz kitar in hrupa zmiksanim dodatkom, lahko pa se mu, kakor vsem didžejem, primeri tudi, da napetost popusti in publika zre v ploščo, ki se vrti na gramofonu, ugiba, kako se bo izmazal in upa na najboljše. Kljub vsemu: nojzerski didžej, kakor se šika, za usodnejše opredelitve ne odgovarjamo.