Kristjani za Janšo ali proti njemu?

Pred dnevi so se javno predstavili protagonisti Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije na čelu z nekdanjim varuhom človekovih pravic Matjažem Hanžkom. Bolj ali manj socialno, levičarsko usmerjeno gibanje torej. V nasprotju s številnimi novimi civilnodružbenimi gibanji, ki si želijo spodbuditi vzpon desnice oziroma krščanske politične opcije.

Najbolj znano in dejavno civilnodružbeno gibanje za pospeške na desnici je Zbor za republiko, ki ga v zadnjih letih vodi Gregor Virant, minister za javno upravo v Janševi vladi. A trenutno so v ospredju njegovi konkurenti na tem delu političnega, pardon, civilnodružbenega polja. Lojze Peterle, ki ni bil med ustanovitelji zbora in z njim tudi kasneje ni pogosto sodeloval, je pred dnevi ustanovil gibanje Fokus 2031. Šlo naj bi za platformo za boljši uspeh demokrščanske opcije na prihodnjih volitvah. Peterle sicer, v nasprotju s Hanžkom, trdi, da gibanje ne bo preraslo v stranko, a je vseeno požel negativne odzive pri SDS, tudi v njegovi matični NSi so pobudo sprejeli s cmokom v grlu. Pred dnevi pa je svoj projekt za dvig javnomnenjske podpore na desnici predstavila še civilna iniciativa »Prebudimo Slovenijo«, ki pripravlja vseslovenski Zbor kristjanov, s katerim želijo Sloveniji »pomagati najti zdrave temelje in boljšo prihodnost nas vseh«. Civilno iniciativo vodi nekdanji ljubljanski župan Jože Strgar, ki meni, da je »vse, kar je dobro, krščansko«. Na zboru bosta med drugim navzoče kristjane nagovorila tako Peterle kot Lovro Šturm. Slednji je pred dnevi dejal, da Peterletova iniciativa za desnico ni nič drugega kot poskus »prelisičiti nekaj volivcev, kajti ta njegova poteza gotovo škoduje Novi Sloveniji, škoduje vsem pomladnim strankam, posebej pa Novi Sloveniji«. So pa tudi druga velika imena, ki jih lahko najdemo v dveh ali celo vseh treh civilnodružbenih gibanjih.

Starim so se pridružile nove civilne iniciative, ki bodo prispevale k “pluralnosti” civilnodružbenega prostora. Pa tudi te imajo iste, politične cilje, četudi nekoliko bolj zmerne.

V zadnjih letih smo politike in javnomnenjske voditelje na desnici pogosto poslušali, kako se pritožujejo nad nerazvito civilno družbo oziroma neuravnoteženo razvito civilno družbo. Da ta ni pluralna, da konservativci nimajo svojega mesta v njej. To že takrat ni povsem držalo, saj že leta deluje cela vrsta civilnih iniciativ, ki so bile ustanovljene izključno z namenom, da združujejo konservativce. Problem je v tem, da imajo vse po vrsti preveč skrajne poglede celo za tiste ljudi, ki jih v prvi vrsti naslavljajo. In seveda, to so civilne iniciative z enim samim in istim ciljem. Političnim ciljem. Tem so se zdaj pridružile nove civilne iniciative, ki bodo prispevale k »pluralnosti« civilnodružbenega prostora. Pa tudi te imajo iste, politične cilje, četudi nekoliko bolj zmerne.

Se je končno prav razvila civilna družba? Ni več potrebe po Zavodu za oživitev civilne družbe, sicer prav tako ene izmed omenjenih iniciativ s tudi že omenjenim jasnim političnim ciljem? Vseeno je, saj sploh ne gre za oživljanje civilne družbe.