16. 9. 2011 | Mladina 37 | Politika
Vili Trofenik
Predsednik odbora za lokalno samoupravo, ki je predlagal znižanje plač v javnem sektorju
© Borut Krajnc
Zakaj ste predlagali dopolnilo, po katerem bi se plače v javnem sektorju do konca leta 2012 znižale za štiri odstotke?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 9. 2011 | Mladina 37 | Politika
© Borut Krajnc
Zakaj ste predlagali dopolnilo, po katerem bi se plače v javnem sektorju do konca leta 2012 znižale za štiri odstotke?
V odboru, ki ga vodim, smo ugotovili, da je strošek javnega sektorja prevelik. Ker socialnih transferjev ne moremo znižati, ostanejo samo še plače. Vlada z ukrepi v zadnjih letih ni bila sposobna ustaviti novih zaposlovanj v javnem sektorju. Sam sem že pred dvema letoma pri ministrici protestiral zaradi neustrezne politike ministrstva za javno upravo in vlade na tem področju.
Zakaj ste znižanje predlagali ravno zdaj?
Med razpravo odbora za lokalno samoupravo smo spontano ugotovili, da druge možnosti, kot je znižanje plač, ni. Pri glasovanju se nato nismo delili na politične opcije oziroma koalicijo in opozicijo, zato je bil predlog sprejet.
Dokler ni prišel do odbora za finance. Kako to, da ste tam ostali sami?
To je posledica slovenske vdanosti. Na žalost so v odboru za finance nekateri poslanci ravnali glede na želje svojih političnih voditeljev, čeprav so nam v neformalnih pogovorih zagotovili podporo pri predlogu. Osebno sem po značaju trmast in ne prenesem glasovanja proti lastnemu prepričanju, ne glede na prepričanje stranke. Tudi nisem strankarski človek in sem bil v poslanski skupini, zato ker to zahteva volilni sistem.
Kako odgovarjate na očitek Sindikata državnih organov Slovenije, da gre pri predlogu za poseg mimo socialnih partnerjev in poseg v podpisane dogovore z vladno stranjo?
Socialni dialog zame ni napačen pristop, težava pa je, da je država enkrat ujetnica lobijev, drugič sindikatov, tretjič strankarskih veličin. Če govorimo o interventnem ukrepu, je jasno, da določeni običajni dogovori niso upoštevani. Zato pri tem ne gre za namerno škodovanje komurkoli. Problem sindikatov je, da želijo biti voditelji všečni svojemu članstvu. Branimirja Štruklja sem pozval, naj predlagajo, kako zmanjšati strošek javnega sektorja.
Prav vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je opozoril, da plače v javnem sektorju zaostajajo za rastjo BDP-ja in realno padajo.
Zadnja leta se je udomačila ta primerjava, ki se nanaša zgolj na rast BDP-ja. Ne trdim, da so plače v javnem sektorju previsoke. Nekateri so mizerno plačani. A strošek javnega sektorja je prevelik. Ogromna škoda nastaja tudi zaradi neodgovornega in neracionalnega trošenja evropskih sredstev. Politiki poudarjajo le, koliko sredstev smo črpali, v javnosti pa se ne vidi, za kaj in kako so bila sredstva porabljena. Intervencija je predvsem pritisk na vlado in sindikate, da se sestanejo in predlagajo ustrezno rešitev.
Je po vašem mnenju socialnega dialoga med sindikati in vlado premalo?
Težko bi rekel, da ga je premalo; predvsem je neučinkovit in se konča v škodo državne blagajne.
Logično je, da sindikati nasprotujejo znižanju plač. Vidite kakšno kompromisno rešitev?
Morali bi poiskati rešitve za posamezno področje, kar je težavno. Pri nas pa se ministrica za javno upravo s Štrukljem pogovarja za celoten javni sektor. Treba je postaviti okvirje in merila razpršiti. Vprašanje pa je, ali smo sposobni financirati tako drago nadgradnjo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.