Šolstvo / Infuzija znanja

Ko je Marija Novak leta 1959 prišla na ljubljansko ortopedsko kliniko, si niti približno ni predstavljala, da bo, ko bo postala bolnišnična učiteljica, poučevala hčer iraškega visokega uradnika, sina strogega in samovšečnega srbskega generala in otroke Titovih prijateljev, za katere so starši želeli najboljšo oskrbo. Predvsem pa je bilo hospitaliziranih veliko drugih, »navadnih« otrok, večinoma zaradi zloma kolkov ali otroške paralize. Ker je zdravljenje trajalo več mesecev, dr. Bogdan Brecelj (tudi Titov zdravnik) ni želel, da bi otroci izgubili stik s šolo. »V Slovenskega poročevalca je dal objaviti oglas, da iščejo pedagoga, zdravstvenega sodelavca. Neko nedeljo me je obiskala kolegica z učiteljišča in rekla: 'Veš kaj, vse smo mislile nate, ko smo videle razpis! To bi bilo pa zate! Daj, javi se! To bi bilo zate!' Malo sem razmišljala, nato pa sem se prijavila. V Ljubljani sta me sprejela profesor doktor Bogdan Brecelj in profesorica doktorica Zvezda Zadnik, šefica otroškega oddelka. Zame so se odločili, ker sem poznala učne načrte od prvega do osmega razreda in ker jih je navdušila moja pisava,« je pripovedovala Novakova.