Prihajajo volitve

Dileme ni več. Predsednik republike Danilo Türk je napovedal, da bo 21. oktobra razpustil parlament, nato pa bo razpisal parlamentarne volitve, ki bodo 4. decembra. Po ustavnopravnih premislekih sicer še obstaja nekaj možnosti, da se do razpusta parlamenta pojavi kakšen mandatar, a gre zgolj za teorije. V Sloveniji bodo predčasne volitve.

Izbira datuma je kompromis. Predsednik republike je kolebal med politično željo po čimprejšnji menjavi oblasti in določenimi ustavnimi roki. Odločil se je za skrajni rok razpustitve parlamenta - od Pahorjevega odhoda bo 21. oktobra preteklo mesec dni - in za najkrajši rok volilnih opravil. Prva decembrska nedelja je bila prvi možni volilni datum. V Sloveniji smo enkrat volitve na prvo decembrsko nedeljo že imeli, to je bilo leta 1992. 4. december je sicer rojstni dan finančnega ministra Francija Križaniča, na ta dan pa bodo volitve imeli tudi na Hrvaškem in v Rusiji.

Odločitev o decembrskih volitvah in »pozni« razpustitvi parlamenta pa s seboj nosi tudi politične posledice. Državni zbor bo lahko opravil še tekoče oktobrsko zasedanje. Poslanci bodo poskušali na dnevni red spraviti zakone, ki so ostali sredi procedure. Takšen je recimo zakon o verski svobodi ali zakon o pooblastilih policije, ki med drugim tudi sankcionira navijaške izgrednike, v parlamentu sta tudi obsežni noveli kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku. Če bo takšna volja poslancev, se oktobra lahko sprejme tudi zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Če v predvidenih rokih odhajajoči poslanci teh in drugih zakonov ne bodo sprejeli, potem jih bodo morali, če bo seveda takšen političen interes, po volitvah vložiti še enkrat. Enako je z vladnimi projekti, recimo z Marušičevo zdravstveno reformo. Ko bo prišla nova oblast, bo odločala na svoj način. Drugače kot aktualna.

Rok, ki ga je določil Türk, pa vseeno pušča dovolj časa, da na volitvah poskuša tudi kdo, ki danes o tem še ne želi govoriti.

Po mnenju nekaterih pravnikov bi lahko bile volitve sicer že nekaj tednov prej, a s tem, ko je Türk določil decembrski datum, je odprl tudi več prostora za civilne pobude, združenja, nastajajoče politične stranke, ki bi se rade preizkusile na prihajajočih volitvah. Več prostora za demokratično vrenje. Tako za bolj resno, kot je Hanžkov TRS, kot malo manj resno, kot je župansko Gibanje Za Slovenijo, kjer naj bi na volitvah kandidirali župani, četudi zakonodaja ne dopušča, da bi v novem sklicu parlamenta poslanci hkrati opravljali funkcijo županov.

Danes rezultata volitev ni težko napovedati. Zmagala bo SDS, s podobno večino, kot je leta 2000 zmagala LDS. Torej 36 % in še kaj več glasov. Rok, ki ga je določil Türk, vseeno pušča dovolj časa, da na volitvah poskuša tudi kdo, ki danes o tem še ne želi govoriti. Takšen je recimo Zoran Janković in njegova lista. Če se bo odločil za kandidaturo, bo njegov vpliv na končni vrstni red zelo velik.

Še pred meseci so politiki govorili o skupnem dogovoru, o ustavnih spremembah, o sistemskih razlogih za politične blokade. Kot kaže, so te ideje preteklost. V trenutku, ko bo razpuščen parlament, se bo uradno začel predvolilni boj. In Slovenija se bo znašla pred veliko dilemo, ali podpreti politične stranke, ki so v treh letih razdrle koalicijo, ali podpreti stranko, katere predsednik je sredi sodnega procesa, ali morda poiskati tretjo možnost. Odločitev ne bo lahka.