Tomaž Škorjanc

Mnoge organizacije se borijo za pravice istospolno usmerjenih. Od kod odločitev za skupino starejših istospolnih?

Gre za projekt mojih študentk, ki so ugotovile, da nobena od naših organizacij, ki se že ukvarja z istospolnimi, nima ponudbe za starejše homoseksualce. Tuji strokovnjaki na področju istospolne usmerjenosti poudarjajo, da gre pri starejših za dvojno diskriminacijo: na področju starosti in področju spolne usmerjenosti. Ob tem bi za naš prostor dodal še tretjo dimenzijo, in sicer diskriminacijo s strani skupin za istospolno usmerjene, ki nimajo programov za starejše. V Sloveniji tako lahko govorimo o trojni diskriminaciji.

Kdo sploh so starejši istospolno usmerjeni? Kje je starostna meja?

To je precej relativno vprašanje, saj je nekdo lahko star štirideset let in se počuti zelo starega, nekdo pa se pri sedemdesetih počuti mladega. Točno določene meje v resnici ni. Okvirno pa bi lahko rekli, da o starih govorimo po petdesetem letu starosti. Sploh pa je pri istospolnih tako, da se 'prej starajo', in o starejših govorimo po 35. letu. Mladost je tukaj zelo cenjena. Pri nas se je zelo prijel mit, da je gej mlad, postaven, istospolno usmerjen moški, star do 25 let, potem pa ga ni več. Izgine.

Kako se težave starejših kažejo v praksi?

Prej omenjeno stereotipno predstavo o istospolnih moških je recimo gejevsko gibanje zelo ponotranjilo. Starejši so nezaželeni na srečanjih, zanje ni posebne ponudbe glede glasbe in načinov druženja. Z javnih prostorov so tako praktično pregnani.

Menite, da je med starejšimi dosti takih, ki so svojo spolno usmerjenost prikrili zaradi družbenega neodobravanja homoseksualcev?

Pri prikrivanju ni nujno, da govorimo samo o starih, tako se obnaša tudi veliko mladih. Pri nas še ni bilo nobene raziskave, ki bi govorila konkretno o starejših istospolnih. Tuje raziskave govorijo o visoki stopnji osamljenosti, samomorilnosti, alkoholizma in depresije. Tisti, ki imamo opravka s svetovalnim delom, vemo, da je stanje pri nas podobno kot v tujini. Na drugi strani imajo nekateri zelo pozitivne izkušnje in odkrivajo nov svet. Za stare in njihovo kvaliteto življenja je v bolj urbanih okoljih celo bolj poskrbljeno. Imajo precej razvitejše socialne mreže kot nekateri heteroseksualci, živijo dlje, njihova kakovost življenja pa je večja od običajne.

Ali obstajajo v tujini podobne skupine kot ta, ki bo zaživela znotraj društva DIH?

V tujini je to dobro razvito. Obstajajo celo domovi za starejše, v katerih bivajo istospolno usmerjeni. Ob tem imajo celo paleto drugih aktivnosti.

V Sloveniji se o istospolnih zadnji dve leti govori v luči družinskega zakonika. Kako ga vidite?

Želim si, da bi se stvari uredile. Prepričan sem, da večina o manjšini ne more odločati, in podpiram spremembo v smeri, kot bi se za razvito državo spodobila.