Protesti / Kam gremo?

Aleš Črnič, religiolog, eden izmed snovalcev civilne pobude Za prostore svobode:

»Gibanje je zelo na mestu, ampak je samo eden načinov upora proti vladajočim politikam, za katerega upam, da ne bo prerasel v revolucijo. Iskati bomo morali še druge načine, zato spodbujam aktivno državljanstvo, iskanje vsebinskih rešitev in načinov izvajanja pritiska na centre moči. Vsi skupaj se bomo mogli bolj potruditi za boljšo evolucijo.«

Matjaž Hanžek, predsednik novoustanovljene Stranke za trajnostni razvoj:

»Pričakovati je bilo, da se bodo podobna gibanja, kot je to na Wall Streetu, v Grčiji, Angliji ali drugje, razvila tudi pri nas. Vsi smo bolj ali manj ujetniki iste ideologije neoliberalizma, ki se je oblikovala zadnja desetletja in nas pripeljala v trenutno situacijo. Ob tem lahko rečem samo še to, da so ZDA pri obravnavi protestnikov padle na izpitu demokracije točno tam, kjer druge države učijo, kako ravnati.«

Igor Pribac, filozof:

»Protesti in dogajanje na Wall Streetu, v Londonu in Španiji imajo stične točke. Tudi pri nas je ljudstvo nezadovoljno. Za zdaj se ogorčenost ljudi, njihova moralna obsodba dogajanja in zahteve po radikalnejših posegih v sistem izražajo še precej umirjeno, ne izključujem pa možnosti, da se bo nezadovoljstvo kmalu izrazilo v manj kultivirani obliki.«

Andrej Kurnik, politolog in član pobudo Nevidni delavci sveta:

»Wall Street se morda ne bi zgodil, če se ne bi zgodila kampanja v Španiji, ta je nastala po vstajah v arabskem svetu. To pa ne pomeni, da se je v Tuniziji začela globalna revolucija. Gre za izraz nove družbene kompozicije in želje po radikalni spremembi, ki je skupna vsemu svetu. Diktatura finančnega kapitalizma je povsod šla predaleč. Ker ljudje v svojem okolju ne morejo doseči sprememb, jim je postalo jasno, da se morajo organizirati v učinkovito kontraoblast.«