Kritika / Lurd

Lourdes, 2011
Jessica Hausner

Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 42, 21. 10. 2011

za

Za čudež več.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 42, 21. 10. 2011

za

Za čudež več.

Lurd se dogaja v Lurdu, glavnem mestu čudežev, toda sam film je ravno dovolj obešenjaški, da si težko predstavljate, da verjame v čudeže. Ali pač? V Lurd prihajajo ljudje, ki so bolni, invalidni, obupani - in ki verjamejo v čudeže. Ali pač ne? V Lurd pripotuje nova pošiljka romarjev, bolj ali manj invalidov, prikovanih na vozičke - med njimi je tudi Christine (Sylvie Testud), žrtev multiple skleroze, za katero skrbijo katoliški prostovoljci, »malteški« bratje in sestre, ujeti med flirte, rivalstva in rituale, ki jim lajšajo vživljanje.

Če hočejo verjeti v čudeže, se morajo vživeti v teater te tržnice čudežev - če se hočejo vživeti v teater te tržnice čudežev, se morajo strogo držati pravil, reda, protokolov, ritualov. Tako kot mora gledalec v kinu, prikovan na svoj sedež, verjeti v žanrska pravila, če hoče doživeti čudež, morajo romarji, prikovani na svoje invalidske vozičke, verjeti v katoliška pravila, če hočejo doživeti čudež. Christine doživi čudež - nekega jutra sama vstane in se obleče, celo pleše, toda na koncu omahne. Je to sploh čudež? Zakaj potem ne traja? Je premalo verjela? Je bila njena vera prava in čista le tistih nekaj trenutkov? Je preskočila vrsto? Bi se ji ta »čudež« lahko zgodil doma - ali pa v bolnišnici, če bi ji socialna država namenila več časa? Četudi bi se v Lurdu dogajali čudeži, je razmerje med številom ljudi, ki se tja zgrinjajo, in številom čudežev, ki naj bi se zgodili, tako veliko, da je malo verjetno, da bi lahko čudež, ki se zgodi v Lurdu, lahko pripisali samemu Lurdu. In dalje, če bi bila za čudež potrebna vera v čudež, potem bi se čudeži dogajali bistveno več ljudem, tako rekoč vsem ljudem, ki prihajajo v Lurd. Kaj to pomeni? Da vera ljudi, ki prihajajo v Lurd, ni dovolj močna? Da so le mali oportunisti, ki špekulirajo na borzi čudežev? Christine, ki sicer pravi, da ne verjame v čudeže, vmes poudari, da je odhod v Lurd edina priložnost, da se sploh premakne - in da potuje. Ergo: edina priložnost, da je zanjo poskrbljeno tako, kot bi moralo biti zanjo poskrbljeno, če bi socialna država funkcionirala. Če socialna država funkcionira, se ti čudeži dogajajo, pa četudi vanje ne verjameš.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Fašistični režimi sovražijo novinarje in sodnike. Ker so ti prva linija pričevanja. Vidijo in povedo.«

Hélène Frappat, pisateljica, filozofinja in prevajalka

»Država je odpovedala pri vključevanju Romov«

Varuh človekovih pravic je opozoril, da so izbruhi nasilja odsev sistemskih pomanjkljivosti

Naslovna tema

Ne streljajte na Božička

Vlada Roberta Goloba je izpeljala toliko sistemskih sprememb, da so se zoper njo postavile skoraj vse najmočnejše interesne skupine v državi