Kritika / Paranormalno 3

zadržan +

Drevo življenja.

Veliko sopihanja, kričanja, ropotanja in statičnih praznin je bilo treba, da bi se v Paranormalnem, rebootu Čarovnice iz Blaira, izkazalo, da se je Katie polastil demon in da se v družbi tega antividnega demona počuti bolje kot pa v družbi svojega fanta. Med njo in demonom je več kot med njo in njenim fantom. Katie je ženska, ki se ji zmeša od »normalnosti«, s katero jo stiskajo in obenem krasijo. Paranormalno je bil ženski film, skrit v grozljivko.

V Paranormalnem 2, ki se dogaja dva meseca pred Paranormalnim, je bilo spet treba veliko sopihanja, kričanja, ropotanja in statičnih praznin (in ja, spet nas zvlečejo v klet!), da bi se izkazalo, da so Katie demona dobesedno vsilili. Demon, ki je kot prekletstvo zaklel njeno družino, se namreč prenaša iz roda v rod, toda le po moški strani, kar pomeni, da Katie spletom zarotniških okoliščin faše demona, ki je bil namenjen njenemu nečaku, sestrinemu sinu. Ženska je grešna, demonična - fantek, njen nečak, ki bo nekoč zrasel v »pravega« moškega (že zdaj mu je ime Hunter!), pa je čist in nedolžen. Patriarhalni družbeni red je zarota proti ženski. Paranormalno 3 se začne tik pred začetkom Paranormalnega 2, toda ko Katie (Katie Fea-therston) in njena sestra Kristi (Sprague Grayden) odkrijeta stare očetove videokasete, skoči nazaj, v preteklost - v čas videokaset, v analogno dobo, ko sta Katie in Kristi še deklici in ko se njunemu očetu, videosnemalcu porok, zazdi, da se v hiši dogaja nekaj čudnega, še toliko bolj, ker Kristi kramlja s »Tobeyjem«, imaginarnim prijateljem, fantomsko verzijo Chuckyja. Ker pa vse to kar kliče po non-stop snemanju, oče hišo preprede z videokamerami, ki potem lovijo družinsko življenje, to perverzno križišče sage, sit-coma, videožurnala, resničnostnega šova, predatorske subjektivnosti, paranoje in terorja, ki se - tako rekoč pedofilsko - stegujejo proti mali Katie, mučenici družinskega drevesa, srhljive abstrakcije Malickovega Drevesa življenja.