“Primanjkuje nam splošne kulture”

V Mladinini prilogi Bivanje je bil objavljen pogovor z Majo Ivanič, ki je na koncu omenila, da je treba v primeru prodaje kulturnih spomenikov zasebnikom vnaprej določiti pogoje vsebine in prenove, da bi se ta lahko odločil, ali se mu naložba splača ali ne. S to trditvijo se popolnoma strinjamo, saj je tako ravnanje edino pošteno do investitorja. Vendar se arhitektka zelo moti, ko pravi, da se je Plečnikov stadion prodajal brez tako vnaprej določenih pogojev. Ti so bili namreč opredeljeni v družbeni pogodbi o ustanovitvi BŠP iz leta 2007, ki so jo sklenili mestna občina, olimpijski komite in podjetje Joca Pečečnika. V prvem členu je natančno določeno, da se pogodba sklepa zaradi izvedbe projekta obnove Plečnikovega stadiona in ne njegove prenove. Ker je Maja Ivanič po poklicu arhitektka, bi morala zelo dobro vedeti, kakšna je razlika med obnovo in prenovo. Če bi investitor in družbenika res imeli pošten namen, da kulturni spomenik le obnovijo, sploh ne bi bilo nobenih zapletov: športniki bi že zdavnaj lahko spet uporabljali obnovljeni stadion in okoliškim stanovalcem danes skozi okno ne bi bilo treba gledati plevela, ki prerašča Plečnikovo razvalino. A žal na Slovenskem trdovratno vztraja navada, da se pogodbe sklepajo s figo v žepu in ob samoumevnem pričakovanju, da jih bo mogoče poljubno raztegovati. Investitorja je obnova kulturnega spomenika še najmanj zanimala: jemal jo je zgolj kot nujno zlo, potrebno za graditev dobičkonosnih poslovnih prostorov nad in pod zemljo, s katerimi bi financiral to naložbo in svoje športne avanture, druga dva družbenika pa nikoli nista imela niti najmanjšega namena, da bi nasprotovala takšni kravji kupčiji, prej nasprotno. Župan, ki ga je mestni svet po-oblastil za podpis pogodbe, je v projektu videl dobrodošlo uresničitev ene od točk svojega volilnega programa in promocijo sebe kot učinkovitega politika, olimpijski komite pa je z obema rokama pograbil priložnost, da se znebi odgovornosti za vzdrževanje kulturnega spomenika in da za nameček dobi še nove pisarne v poslovnih objektih na Fondovih vrtovih. Celoten projekt je bil tako že od začetka zasnovan na prevari javnosti in mestnega sveta. Predstava o opeharjenem investitorju, ki naj bi šele naknadno izvedel za pogoje prenove Plečnikovega stadiona, je izmišljena z namenom, da bi se opravičilo iznakaženje kulturnega spomenika in odstopanje od spomeniškovarstvenih določb. Za povrh je ljubljanski župan pogodbo podpisal v sumljivih okoliščinah in se tudi ni zmenil za kompromisni predlog, da bi vrtove spremenili v parkovno površino. Potem se sploh ne bi bilo treba zapletati v sodne spore zaradi zelenice, ki je po zakonu pripadajoče zemljišče Fondovih hiš.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.