Teden / Obglavljena pamet

Miroslavu Pačniku, sosedu predsednika vlade Janeza Janše in privržencu SDS, je bila prejšnji mesec vročena obtožnica zaradi vandaliziranja bronastega kipa Josipa Broza - Tita v Velenju. Pačnik je lani decembra več noči prihajal k spomeniku in z rezilno žico rezal vrat kipa, dokler mu ni uspelo odstraniti glave. Policija ga je nato ujela z maršalovo glavo v prtljažniku avtomobila z ukradenimi hrvaškimi registrskimi tablicami. Zaradi poškodovanja ali uničenja stvari posebnega kulturnega pomena mu grozi do pet let zapora in nekaj več kot 11 tisoč evrov denarne kazni.

Velenjčan, ki so ga na desnici zaradi te pustolovščine že oklicali za »heroja«, Janša pa se je s soprogo junija udeležil praznovanja njegovega srečanja z Abrahamom, je zdaj pri Novih obzorjih, hišni založbi SDS, izdal knjigo Obglavljeni diktator. V njej podrobno razlaga, zakaj se je za dejanje odločil, kako ga je pripravil in izvedel. Ker razkriva številne podrobnosti dejanja, zaradi katerega je zdaj obtožen, se je težko izogniti vtisu, da je s knjigo spisal samoovadbo.

Opisuje, da je akcijo pripravljal več let. Preučeval je, kakšna rezilna žica bi bila najprimernejša za rezanje brona, vzorce pa je leta 2023 naročil na naslov hotela v Indiji, kjer je bil na službeni poti. Na domači naslov jih ni želel naročiti, »saj bi bilo tako poseben material mogoče hitro izslediti«. Vzorci so nato skoraj dve leti čakali v predalu. Hrvaške registrske tablice, s katerimi je hotel prikriti identiteto avtomobila, je snel z nekega vozila med obiskom toplic ob hrvaški meji. »Tam je vedno na pretek avtomobilov s hrvaškimi tablicami,« je zapisal. Še pred dejanjem je v gozdu izkopal luknjo, kamor je nameraval skriti odrezano glavo.

Med vrhunci knjige je opis srečanja s policistoma, ki sta ga tisto noč ustavila in v prtljažniku našla Titovo glavo. Ko sta dojela, kaj se je zgodilo, naj bi mu bil starejši dejal: »Pa ne morete vi sami rušiti kipov!« Pačnik ju je nato skušal pomiriti in celo prepričati, naj mu pomagata zabrisati sledi. »Poglejta, oblast v Sloveniji se bo zamenjala, in če ne prej, bomo kip odstranili takrat. Če sta za Slovenijo, potem pomagajta in skupaj vrzimo tole glavo v jezero in gremo naprej, kot da me nista ujela,« jima je predlagal.

Omeniti pa velja še Pačnikove pesniške vložke, ki se jih bržkone ne bi sramoval niti prvi poet desnice Igor Pirkovič. Svojo pustolovščino je takole ovekovečil v verzih: »Se splačalo je / odžagati to bronasto betico? / Vsekakor! / Če srce vsaj eno speče / se zbudilo je od sreče, / srce vsaj eno plašno / spoznalo je, da to ni strašno, / če v srcu temna sila / se dobremu je umaknila, / če dva človeka / v roke sta segla si za vedno, / da, potem bilo je vredno / odžagati to glavo bedno.« Pri nastajanju knjige naj bi mu bila pomagala celo zdajšnja ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Kot je Pačnik marca povedal v intervjuju za Nova24TV, mu je predlagala lektorico Nado Šumi, sicer soprogo umetnostnega zgodovinarja Milčka Komelja. Knjigo je nato prebral tudi Komelj in naj bi bil nad njo tako navdušen, da se je sam ponudil za avtorja spremne besede. Tako v njej preberemo njegovo mnenje, da je bilo Pačnikovo dejanje »pogumno« in »v bistvu etično«, če ne kar »(narodno)osvobodilno«, v svoji konkretnosti pa »simbolna podoba nelahkega, a upanje vzbujajočega odstranjevanja utelešenega zla«.

Ironija zgodbe je skoraj popolna: Ignacija Fridl Jarc, ki naj bi bila Pačniku pomagala pri nastajanju knjige o obglavljenju Tita, je njegovo dejanje že dober mesec pozneje skušala relativizirati na kulturnem večeru SDS v Velenju, na katerem je bil tudi Pačnik. Takrat še ni bila ministrica za kulturo, danes pa je na tem položaju politično odgovorna med drugim za področje kulturne dediščine. V register nepremične kulturne dediščine je navsezadnje vpisan tudi monumentalni kip Antuna Augustinčića v Velenju – prav tisti, ki ga je Pačnik decembra začasno obglavil.