Visok gospodarski in človekov razvoj?

Navkljub ustvarjanju strahu (tudi za potrebe predvolilnega boja) o bližajočem se bankrotu Slovenije po grškem scenariju, padcu družbenega standarda in posledičnih nemirih, je Slovenija tudi v lanskem letu zadržala visoko mesto na lestvici stopnje človekovega razvoja. Med 187 državami ostaja na 21. mestu.

Poročilo o človekovem razvoju je redno letno poročilo Organizacije združenih narodov in države uvršča na lestvico glede na indeks človekovega razvoja v posamezni od njih. Poročilo je bilo prvič objavljeno leta 1990 kot alternativna oblika merjenja razvoja posamezne države. Indeks dopolnjuje ekonomsko oceno napredka, kamor sodi bruto domači proizvod, in se izračunava na podlagi vsakoletnih mednarodno primerljivih podatkov za zdravstvo, izobrazbo in dohodke. Poleg tega poročilo vsebuje še indeks neenakosti po spolu in indeks večdimenzionalne revščine. Prvi meri stanje reproduktivnega zdravja, trajanje šolanja, parlamentarne predstavnike in udeležbo na trgu dela. Drugi pa preučuje dejavnike na ravni družine, kot so dostop do pitne vode, goriva za kuhalnike in zdravstvenih storitev, ki vsi skupaj dajejo popolnejši vpogled v stopnjo revščine, kot pa bi ga dal samo dohodek.

Po mnenju gibanja in stranke TRS visoko mesto Slovenije kaže na mrežo dostopnega javnega zdravstva in javnega šolstva, ki ga je zgradil socialistični sistem in ga kaže ohraniti.

Slovenija je na lestvici recimo pred Finsko, Španijo, Italijo, Veliko Britanijo, Luksemburgom ... V zadnjem desetletju je pridobila štiri mesta, med evropskimi državami je na trinajstem mestu. Nekoliko nižje je Slovenija glede na indeks neenakosti po spolu, in sicer osemindvajseta. Na vrhu so v skupnem sicer Norveška, Avstralija, Nizozemska, ZDA in Nova Zelandija, na dnu pa Čad, Mozambik, Burundi, Niger in Demokratična republika Kongo. V primeru, da indeks »prilagodimo glede na notranjo neenakost pri dostopu do zdravstva in izobrazbe ter porazdelitev dohodkov«, potem nekaj sicer visoko uvrščenih držav občutno pade po lestvici navzdol. ZDA recimo s četrtega na šele 23. mesto. Nekatere države pa se ob izločitvi tega merila po lestvici dvignejo, med drugim tudi Slovenija, ki se z 21. dvigne na kar 14. mesto.

Poročilo so v Sloveniji predstavili predstavniki Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije in predsednik stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS). Po njihovem mnenju visoko mesto Slovenije kaže na mrežo dostopnega javnega zdravstva in javnega šolstva, ki ga je zgradil socialistični sistem. In da moramo to pridobitev ohraniti, »ne pa v okviru neoliberalnega koncepta prodajati javnih zavodov, kot so zdravstveni domovi, bolnišnice«.

Slovenija se je sicer ta teden znašla visoko še na eni lestvici, in sicer na lestvici ekonomske kompleksnosti držav, ki sta jo objavila ameriška univerza Harvard in Massachusetts institute of Technology. Med 128 državami je Slovenija zasedla izjemno visoko 10. mesto, na prvih mestih so Japonska, Nemčija, Švica, Švedska in Avstrija.