»Nekateri se zmrdujejo nad tem, da je pred borzami in bankami razmeroma malo ljudi, a pozabljajo, da so vse socialne boje začele najprej peščice ljudi.«

Z Michaelom Hardtom, soavtorjem knjige Imperij, smo se pogovarjali o pomenu, moči in potencialu novih družbenih gibanj 99 odstotkov

Pred ljubljansko BOJZO, kakor imenujejo »osvobojeni avtonomni prostor« pred borzo, se od 15. oktobra zbirajo protestniki in nadaljujejo boj za pravični svet. Tam je prejšnji teden predaval ameriški literarni komparativist, politični filozof in inženir Michael Hardt (1960). Hardt je z najbolj znanim italijanskim političnim filozofom in aktivistom Antonijem Negrijem leta 2001 napisal delo z naslovom Imperij, sledila pa sta še Multituda: Vojna in mir v času imperija (2004) in Skupno dobro (2009). V trilogiji avtorja sistematično razgaljata vzroke za nepravični globalni družbeni sistem in iščeta rešitve v novih oblikah družbenih ureditev.

Negrijev in Hardtov Imperij med družbeno angažiranimi aktivisti velja za »biblijo«. Hardt, ki je danes profesor književnosti in italijanščine na ameriški Univerzi Duke, pa je ena izmed zvezd globalnega gibanja, ki si prizadeva za »pravo demokracijo«. Prepričan je, da je svet na prelomnici, kaj se bo izcimilo iz zahtev jeznih v Zahodnem svetu, pa noče napovedovati. Meni, da je treba biti pripravljen na različne scenarije. Tudi na revolucijo.

Val zahtev za pravo demokracijo je iz držav Magreba pljusknil prek Španije in Grčije v Evropo in z gibanji »zasedb« v ZDA zajel ves zahodni svet. Gre za države z zelo različnimi tradicijami, pa vendar imajo vsa ta gibanja nekatere skupne točke pri iskanju mehanizmov za več demokracije.

Da, res gre za zelo raznolika družbena gibanja, vendar je vsem skupna zahteva po več demokracije. Ljudje zahtevajo večjo vlogo pri sprejemanju odločitev, saj političnim in ekonomskim elitam, ki so pripeljala družbe v sedanjo krizo, ne zaupajo. Zahtevajo temeljite reforme političnega sistema in hkrati, tudi z delovanjem njihovih skupščin na »osvobojenih prostorih«, dajejo zgled za delovanje demokratičnih in socialnih organizacij. Zavračanje sedanjih političnih sistemov in nezadovoljstvo z načinom zastopanosti v njih torej sovpada z delovanjem njihovih skupščin in z drznimi zahtevami po demokratičnih spremembah. Nekateri se zmrdujejo nad tem, da je pred borzami in bankami razmeroma malo ljudi, vendar pozabljajo, da so vse socialne boje začele najprej peščice ljudi.