Delo je, delavcev ni
Staš Zgonik
MLADINA, št. 45, 11. 11. 2011
V drugem četrtletju letošnjega leta je bilo v Evropski uniji prostih 1,5 odstotka vseh delovnih mest. Ker je bilo hkrati v EU le nekaj manj kot 10 odstotkov delovno sposobnih ljudi brezposelnih, to odraža predvsem neujemanje med iskanimi spretnostmi in prosto delovno silo.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Staš Zgonik
MLADINA, št. 45, 11. 11. 2011
V drugem četrtletju letošnjega leta je bilo v Evropski uniji prostih 1,5 odstotka vseh delovnih mest. Ker je bilo hkrati v EU le nekaj manj kot 10 odstotkov delovno sposobnih ljudi brezposelnih, to odraža predvsem neujemanje med iskanimi spretnostmi in prosto delovno silo.
Države z najvišjo stopnjo prostih delovnih mest so sicer večinoma države z najnižjo brezposelnostjo, kar je verjetno posledica tega, da imajo manjši nabor kandidatov za zaposlitev in s tem manjšo možnost, da ustrezajo razpisanemu delovnemu mestu. V primerjavi s prvim četrtletjem 2011 je sicer stopnja prostih delovnih mest v EU padla za desetinko odstotne točke. V Nemčiji se je povečala kar za 0,5 odstotne točke. Slovenija je z 0,8 odstotki prostih delovnih mest med državami z nižjim deležem nezasedenih delovnih mest.
Države EU po prostih delovnih mestih kot odstotku vseh delovnih mest v drugem četrtletju 2011 (v %)
TOP5
Portugalska 0.4
Latvija 0.4
Irska 0.6
Romunija 0.7
Poljska 0.7
FLOP5
Malta 3.5
Nemčija 2.5
Finska 2.3
Avstrija 2.1
Nizozemska 1.8
Vir: Eurostat