Pod črto / Jurij Gustinčič: V objemu dobrih sosedov
Edini med sosedi, ki še ne vzdihujejo, so Avstrijci. Čudno, da nas njihov primer ne razveseljuje, saj se vedno trudimo, da bi jih kolikor se da posnemali.
Ali še čutimo bližino sosedov, kar štiri imamo? Skupaj z nami lezejo iz lukenj socializma in kapitalizma, lahko bi rekli, da smo same buržoazne dežele, če uporabim izraz, ki se mu dandanes izogibamo, čeprav je primerljiv.
Skupaj smo v dobrem in zlu, zadnjega pa nam človeški razvoj prinaša v precejšnjih količinah. Časi, ko smo upali, da nas bo kapitalizem rešil napak in stranpoti socializma, so minili, ni ga, ki bi si upal napovedovati hiter konec vsebinske krize.
Edini med sosedi, ki še ne vzdihujejo, so Avstrijci. Čudno, da nas njihov primer ne razveseljuje, saj se vedno trudimo, da bi jih posnemali. Pri skoraj vsakem delovnem zapletu tečemo gledat, kako so to naredili na Dunaju. Ne sramujemo se niti tega, da bi to priznali. Kaj pa drugi?