Rusija: Delavec in razbojnik

Hotkovo je rusko mestece 60 kilometrov severovzhodno od Moskve. Županuje mu Rita Tihomirova, 48-letnica, ki je, kot se za mestno uradnico spodobi, članica vladajoče stranke Enotna Rusija.

To nedeljo bodo v Hotkovem volitve in seveda je stranka Vladimirja Putina tudi tam nalepila volilne plakate. Razglasi, kot sta „Gradimo“ in „Ohranjamo“, po vsej državi obljubljajo blaginjo in trdnost. Hotkovo ne bi bilo omembe vredno, če ne bi lani postalo prvo rusko mesto brez tujcev. To se je zgodilo tako: tudi v Hotkovem so umazana in slabo plačana dela opravljali tujci. Po naročilu županje so pometali dvorišča, čistili sneg, nato pa so lani jeseni mladeniči iz Tadžikistana v prepiru zabodli pijanega Rusa. Razjarjeni domačini so po tem dogodku zasedli glavno ulico in zahtevali izgon vseh tujcev.

Še isto noč je županja ukazala, da mora več sto Tadžikov iz mesta, tudi ženske in otroci. Komaj so odnesli pete, je drhal požgala njihove domove. Moskovski časniki so o „belem“ in „očiščenem“ mestu poročali napol zgroženo, napol pohvalno.

„Rusijo Rusom“ - to geslo si zdaj utira pot od Moskve do Daljnega vzhoda in po razi­skavah javnega mnenja se kar 60 odstotkov prebivalstva strinja z njim. To je odstotek, ob katerem bi se v Kremlju morali zamisliti, saj bo vplival tudi na nedeljske volitve.

V Rusiji bodo zdaj že šestič po razpadu Sovjetske zveze sestavljali državno dumo, spodnji dom parlamenta. V Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi so zadnje volitve decembra 2007 označili za nepoštene in tudi tokratne najbrž ne bodo dobile bolj laskave ocene.

S pritiskom na guvernerje, volilne komisije in medije je Kremelj že vnaprej poskrbel, da bo Enotna Rusija vnovič dobila večino glasov, in izid volitev je jasen že zdaj. V Volgogradu je mestna vlada poklicala na pogovor duhovnike, ki naj bi poskrbeli, da bodo pravoslavni kristjani volili Putinovo stranko. „Saj se spoznate na psihologijo,“ jim je dejal neki uradnik.

Vsega so nenadoma krivi Nerusi. V Moskvi je na marsikaterih vhodnih vratih mogoče videti nalepljene lističe, na katerih piše: „Stanovanje oddajam samo Rusom.“

Tudi močni ruski mož, Vladimir Putin, stavi na psihični pritisk. V svojem zadnjem govoru pred staro dumo je od opozicije zahteval, naj pred volitvami ne razpihuje nemira, češ da je na prvem mestu stabilnost države. Naloga opozicije naj bi bila izključno to, da bi vladajoča stranka imela krmilo trdneje v rokah in bi družbi pokazala pravo smer.

Zveni kot grožnja. Putin in Dmitrij Medvedjev, ki bo še pet mesecev predsednik - na predsedniških volitvah bo kandidiral tudi Putin -, sta se morala sprijazniti s precejšnjim zmanjšanjem priljubljenosti; Putina so prejšnji teden na neki prireditvi celo izžvižgali. Enotna Rusija, ki je pred štirimi leti dobila 64 odstotkov glasov, ima danes komaj 40-odstotno podporo. Na nekaterih območjih naj bi se po neobjavljenih raziskavah javnega mnenja podpora zmanjšala še bolj: v Moskvi in Sankt Peterburgu naj bi bila le 20-odstotna, v eksklavi Kaliningradu celo še manjša. Kremelj pa hoče na vsak način zmagati z najmanj polovico glasov.

Grešni kozel za vse, kar je v državi narobe, so Nerusi. V obrobne dele imperija še vedno odtekajo zajetna nadomestila - samo na severni Kavkaz več milijard evrov. Ta denar bi v osrednjih delih Rusije prišel prav v izobraževanju in zdravstvu. Hkrati vse več obubožanih Kavkazcev, Uzbekov in Tadžikov prihaja v velika ruska mesta, da bi si zagotovili sredstva za preživetje. Ruski narod naj bi bil zaradi tega potisnjen vse bolj v ozadje, se pritožujejo nacionalisti.

Če bi v Rusiji imeli svobodne in poštene volitve, trenutno največje podpore ne bi uživali liberalci, med katere sodi nekdanji namestnik premiera Boris Nemcov in ki bi jih na čelu države rade videle tudi zahodne sile, temveč radikalni nacionalisti. „Revolucija v Rusiji ne bi bila oranžna in demokratična kot tista leta 2004 v Ukrajini, temveč rjava,“ pravi Nemcov, namigujoč na barvo nacističnih uniform.

Putin bi rad ustavil upadanje priljubljenosti Enotne Rusije in desnici spodmaknil tla pod nogami. Zato je svoji in drugim strankam, ki jih usmerjajo iz Kremlja, naročil, naj med predvolilnim bojem uporabljajo nacionalistično retoriko.

Aleksander Toršin, podpredsednik zgornjega doma parlamenta in vodstveni kader Enotne Rusije, je neljubim priseljencem zagrozil z opičjo kletko - to je ljudsko poimenovanje za celico na policijski postaji, v kateri ljudje prestajajo pripor.

Vladimir Žirinovski, vodja tako imenovane liberalnodemokratske stranke, volivce z geslom „Za Ruse“ poziva, naj se uprejo temu, da se Kavkazu namenjajo milijarde. Žirinovski, ki je hkrati podpredsednik dume, je ljudem razdelil brošuro v nakladi 12 milijonov izvodov. V njej udriha čez domnevno protirusko držo vlade, ki naj bi „pridnemu Ivanu jemala denar iz žepa in ga dajala lumpu Mohamedu, ki potem Ivana razkosa, sebi pa kupi tretjega mercedesa“.

Ruski državni tožilci, ki nasprotnike Kremlja sicer radi preganjajo zaradi ekstremizma, Žirinovskega pustijo pri miru, saj naj bi deloval v skladu z navodili Kremlja, njegovo stranko pa je v devetdesetih letih ustanovila KGB. Izkušeni populist naj bi kanaliziral desničarski protest in nato spet - tako kot v preteklih dveh desetletjih - pridno podpiral zakonske predloge Kremlja.

A to je nevarna igra: če bo desničarsko seme vzklilo, večnarodni državi z več kot 15 milijoni muslimanov in več kot sto narodnostnimi skupinami grozi nazadovanje. Gospodarstvo je odvisno od poceni tujih delavcev, saj rusko prebivalstvo upada.

Tudi vodja komunistov Genadij Zjuganov se profilira v „razvnetem nacionalnem osvobodilnem boju“. Njegovo zahtevo, da bi v potnih listih spet označevali tudi narodnost, podpira 48 odstotkov državljanov. Že v sovjetskih časih so poznali rubriko „narodnost“, da so laže razlikovali Žide, Čečene in ruske Nemce.

V Moskvi je na marsikaterih vhodnih vratih mogoče videti nalepljene lističe, na katerih piše: „Stanovanje oddajam samo Rusom.“ Neka frizerka slavnih ljudi hoče hčerko izpisati iz vrtca, ker je v njeni skupini tudi čečenski otrok. Ko temnopolti brazilski nogometni legionar Roberto Carlos igra za prvoligaško moštvo Anži Mahačkala, navijači nasprotnega moštva na igrišče mečejo banane.

Nacionalistični val, na katerem jezdi Putin, bi ga nekega dne utegnil pokopati pod seboj.

Radikalne ideje v družbo vnaša novi rod aktivistov. Nihče ni s tem dosegel večje priljubljenosti kot odvetnik in bloger Aleksej Navalni. Na spletu samooklicani nacionalni demokrat udriha čez korupcijo in nepotizem višjih državnih uradnikov. Očarljivi Navalni je hitro postal novi up nasprotnikov Kremlja. Na nekih spletnih volitvah za moskovskega nadžupana je 35-letnik zasedel prvo mesto.

Navalni se na tako imenovanem ruskem pohodu skozi Moskvo, ki je bil v začetku novembra, ni ustrašil niti sodelovanja s skrajno desničarskimi organizacijami. „Dol z Enotno Rusijo!“ S temi besedami je odvetnik pozdravil množico: „Uničiti moramo te barabe, ki nam pijejo kri.“ Nato so desničarji skandirali: „Putina pred sodišče!“

To je bilo opozorilo prihodnjemu predsedniku. Morda so izidi volitev res še vedno v njegovih rokah in maja prihodnje leto mu bo morebiti uspela vnovična selitev v Kremelj. A nacionalistični val, na katerem tako rad jezdi, bi ga nekega dne utegnil pokopati pod seboj.