Nneka: Soul s težo

„Album je tako temačen tudi zaradi vseh grozot, ki se dogajajo v Nigeriji.“

Pevko novega soula Nneko opredeljuje kup dvojnosti - njen oče je Nigerijec, mama Nemka. Kulturnih razlik se je naužila med Evropo, kjer je študirala in začela glasbeno kariero, in Afriko, kjer je preživela večino življenja. Deluje v polju popa, a je zavedna, kritična, brez dlake na jeziku. In je nišna zvezdnica, ki se ne obnaša niti malo zvezdniško. Devetega decembra bo svoj tretji album predstavila v novem, zimskem oddelku festivala Druga godba.

Pred približno desetimi leti ste Nigerijo zamenjali za Evropo. Kako to, da ste takrat pristali ravno v Hamburgu?

Iz Nigerije sem pravzaprav pobegnila. Hotela sem jo čim prej zapustiti in splet okoliščin me je pripeljal v Hamburg. To je bil moj drugi poskus, da bi prišla v Nemčijo, in vedela sem, da ne bo lahko. Največja težava je bila nepoznavanje jezika. Težave so bile tudi z mentaliteto ljudi, bila sem sama, brez družine. Imela sem začasno bivališče, skupaj z raznimi tujci in prosilci za azil, pa tudi brezdomci. A morala sem najti svojo pot v nemški družbi. Sčasoma sem se začela ukvarjati z glasbo, spoznala sem ljudi z enakimi interesi, tudi producenta Dj Farhota, s katerim sodelujem še danes. To je bila povsem lokalna in neznana scena, sestavljena večinoma iz tujcev, ki se trudijo nekaj narediti v tuji državi.

V zvrsti novega soula, s katerim se, grobo rečeno, ukvarjate, se ni ravno lahko preriniti na sceno, sploh če delaš nekomercialno različico. Kako ste prišli do založbe Yo Mama’s, ki je izdala vaš prvi plošček?

To je bilo zanimivo naključje. Tistega dne je deževalo in po Hamburgu sem iskala službo. Zagledala sem napis Yo Mamma’s Records in všeč mi je bil njihov slogan „Mama je najboljša!“. Sicer nisem čisto razumela, kaj hočejo s tem povedati, a tudi moje ime, Nneka, pomeni, da je mama nad vsem, da je „supreme“. Vstopila sem, jim dala svoj demo, bil jim je všeč in hoteli so videti, kako nastopam v živo. Povabila sem jih na dva manjša nastopa in čez tri mesece so mi ponudili pogodbo. Niti približno nisem pričakovala, da bodo moje prve izdaje potem naletele na tako dober odziv po vsej Evropi in pozneje tudi v ZDA.

Verjetno se je bilo bistveno teže prebiti v domači Nigeriji?

Prvih nekaj let ni bilo lahko, tudi zato, ker ne delam komercialne glasbe. Poleg tega sem morala za nigerijski trg poskrbeti sama, ker velike založbe, s katero sem imela pogodbo, niso zanimala vlaganja v afriški trg. Res pa je, da mi je preboj v Evropi in ZDA vse skupaj olajšal. Ko so me v Nigeriji videli gostovati v oddaji ameriškega voditelja Davida Lettermana, ko so me videli na nagradah MOBO, so me začeli bolj upoštevati.

To nekoliko spominja na zgodbo nigerijskega očeta afrobeata Fele Kutija. Kako je z njegovim kultom pri mlajšem občinstvu? Pri nas veliko mladih ne pozna več pionirjev nekaterih scen in žanrov.

Ja, v Nigeriji je enako. Tradicijo poznajo bolj starejše generacije. Večina pa ima najraje tisto, kar prihaja iz ZDA, je glasno, pisano, se sveti.

Na tokratni turneji predstavljate novi album Soul is Heavy, ki je temačnejši od dosedanjih.

Vzdušje tega albuma je res precej žalostno, utrujeno. Veliko sem potovala po svetu, kar je po svoje neverjetno, a hkrati se začneš spraševati o sebi, o svoji veri, o politiki ... Preselila sem se nazaj v Nigerijo in na lokalno dogajanje zdaj gledam z drugačnimi očmi kot prej. Album je tako temačen tudi zaradi vseh grozot, ki se tu dogajajo. Morda je zanimivo še to, da sva album s Farhotom večinoma posnela kar v mojem stanovanju, k sodelovanju pa sem povabila dva uveljavljena gosta, Ms. Dynamite in Black Thoughta, vokalista zasedbe The Roots.

Niste le glasbenica, temveč tudi aktivistka. V medijih se končno govori o napakah poznega kapitalizma, še več o simptomih trenutnih kriz. Se vam zdi, da so resnejše družbene spremembe res možne, da res prihajajo?

Ravno danes, ko smo se peljali iz Nice v Cannes, smo na turnejskem avtobusu govorili o izraelsko-palestinskem vprašanju, o tem, kako je umrl Gadafi, kakšno vlogo imajo pri vsem tem ZDA in kako nas manipulirajo vplivneži, da se potem obrnemo proti svojim bratom in sestram. V tej norosti plavamo že od vekomaj. Boj proti kapitalizmu, svetovni banki ... je konec koncev boj proti temu, kar nas je naredilo takšne, kot smo. Pred časom sem se jezila na posamezne politike. Nato sem naredila korak nazaj. Iz sistema se ne moreš povsem izločiti, lahko pa vlagaš svojo ljubezen in čustva v tiste okoli sebe. Ne moreš se sam boriti proti vsemu svetu, lahko pa delaš tisto, kar je dobro zate in za tvojega soseda. To je že dober začetek.

Koncert: Nneka
Kraj:     Center urbane kulture Kino Šiška, Ljubljana
Kdaj:     9. december

Pred približno desetimi leti ste Nigerijo zamenjali za Evropo. Kako to, da ste takrat pristali ravno v Hamburgu?