Papeški molk

Z razvojem novih komunikacijskih orodij se je razširila tudi definicija kršitev volilnega molka, kot jo razume inšpektorat ministrstva za notranje zadeve. Tako smo bili letos pred začetkom volilnega molka podučeni, da morajo o volitvah molčati tudi uporabniki spletnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter. Volilna kampanja po mnenju inšpektorata namreč zajema „vse politične oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivk in volivcev pri glasovanju na volitvah“. Inšpektorat je tako v času volilnega molka prejel 33 prijav domnevnih kršitev na spletnih straneh ali socialnih omrežjih. Za objavo na Facebooku naj bi bila celo odgovorna oba, pisec na zid in lastnik profila, predvidena kazen pa je od 120 do 200 evrov.

A podrobnejši pregled volilne zakonodaje razkriva, da za kaznovanje uporabnikov socialnih omrežij ni zakonske podlage. Kot je na Twitterju zapisala informacijska po­oblaščenka Nataša Pirc Musar, „ni prav nobene možnosti, da bi kaznovali kršitve volilnega molka na Twitterju“.