Kritika / Dekle z zmajskim tatujem

zadržan +

Če ste se pred nekaj leti vozili po Italiji, ste na vsakem vogalu zagledali skladovnice Larssonove trilogije Millenium. Na črpalkah so imeli skladovnice ponavadi kar na treh koncih. Potem je vse to bušnilo tudi k nam. Dekle z zmajskim tatujem, Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. Vmes so trilogijo, ki je postala globalni bestseller, ne, superseller, ekranizirali, lokacije, na katerih se dogaja, pa so prelevili v romarske točke in tematske parke, da ne govorimo o biografijah Stiega Larssona, ki se množijo kot spletne teorije zarote.

Millenium je postal globalni fenomen, tak fenomen, da bi od Hollywooda pričakovali parodijo, saj veste, parodijo a la Napihnjenci ali pa – Ali je pilot v letalu? Naslovili bi jo lahko: Ali je Švedska v Evropi? Dobili pa smo, ravno nasprotno, h’woodski kontemplativni epos.