Breivikov trend
Evropo je začel pretresati terorizem skrajnih desničarjev in neonacistov

Rože na gladini jezera v spomin žrtvam pokola. Zadaj otok Utoya, kjer se je zgodil nepojmljiv zločin.
© Profimedia
Ko sta 22. julija v središču Osla v neposredni bližini vladnih poslopij odjeknili dve siloviti eksploziji, so svet obkrožile špekulacije, da so za napad odgovorni islamski teroristi. Ko so te špekulacije krožile po svetu, se je svetlolasi Anders Behring Breivik že izkrcal na otoku Utoya, kjer je potekalo letno srečanje podmladka vladajoče laburistične stranke. Oblečen v policista je k sebi priklical mladostnike in začel streljati. Tisti dan je Breivik vzel 77 življenj, 151 ljudi pa je ranil.
Anders Breivik, nekoč privrženec norveške skrajno desničarske Stranke napredka, je bombni napad in pokol priznal, kot tudi to, da je šlo za gnusno dejanje, a vendarle dejanje, ki »sem ga moral storiti«. Kot je zapisal v svojem več kot 1000 strani obsegajočem manifestu, je z napadoma želel kaznovati »multikulturne marksiste«, sovražnike Evrope, ker naj bi dovolili in spodbujali prihod priseljencev. Njegovo sovraštvo do tujcev, predvsem pa muslimanov, je nedoumljivo: na Utoyi je ubijal norveško mladino zato, da bi Evropo obvaroval pred muslimani.