Ukinjanje „temelja slovenske države“?

Te dni se podpisuje peticija proti ukinitvi ministrstva za kulturo. Vse kaže, da bomo prvič v zgodovini ostali brez samostojnega vladnega resorja, med drugim pristojnega za kulturno politiko, umetnost, kulturno dediščino, medije in skrb za slovenski jezik.

Je to le nepomembna birokratska odločitev? Ali pa gre za odločitev, ki bi lahko imela pomembne posledice za kulturno delovanje na Slovenskem? Podpisniki peticije, med katerimi so številni vidni umetniki in akterji slovenske kulturniške scene, so prepričani, da je poteza povsem nerazumna. Slovenija se spoprijema z resno družbeno krizo in kultura je prav v nemirnih časih lahko polje, ki odpira obzorja in prebuja potenciale. Podpisniki odgovorne zato pozivajo k premisleku.

V pretirano razbohoten birokratski aparat bi morala sicer zarezati vsaka vladna ekipa. In to korenito. Vprašanje pa je, ali je mogoče zgolj z odpravljanjem in prerazporejanjem vladnih resorjev res poskrbeti za kakšne večje prihranke. Okej, plačati bo treba kakšnega ministra manj, to pa je najverjetneje tudi vse.

Če bi želeli s krčenjem seznama ministrstev res prihraniti znatna sredstva, bi jih najverjetneje še največ zbrali z odpravo ministrstva za obrambo ter z razprodajo vseh nepotrebnih oklepnikov in orožja. Za začetek pa bi lahko zaprli vsaj ministrstvo za Slovence po svetu, ki že tako deluje brez listnice. Seveda bi Ljudmili Novak potem težko priskrbeli novo ministrsko službo (čeprav brez listnice) in plačo. In v resnici je to prednostna naloga.

Manevriranje s številom ministrstev ima zato predvsem simbolni pomen. Kaže, kaj v očeh vladajoče koalicije resnično šteje. Če razpusti prometno ministrstvo, bomo morda dobili kak avtocestni krak manj. Če napove ukinitev ministrstva za kulturo oziroma njegovo združitev z resorji za izobraževanje, znanost in šport, in to po tem, ko je v preambuli koalicijske pogodbe prekipevala od tega, da je kultura temelj slovenske države, pa nam pošilja ... kakšen signal pravzaprav? Da je kultura nekaj okostenelega iz preteklosti? Da zanjo zato lahko skrbi tudi strokovnjak za vrtce? Ali da se, ne da bi se tega prav dobro zavedali, počasi že uresničuje predlog neoliberalnega ekonomista Mića Mrkaića, da bi bilo treba državno sofinanciranje kulturnih ustanov in projektov preprosto opustiti in kulturo prepustiti trgu?

Ker se ukinitev kulturnega ministrstva obeta prav v letu, ko Maribor nosi ugledni naslov evropske prestolnice kulture (EPK), ne preseneča, da je peticijo prvi podpisal programski vodja zavoda Maribor 2012 Mitja Čander. Nekdanja kulturna ministrica Majda Širca, prav tako sopodpisnica peticije, je to že označila za „najnaravnejši in najverodostojnejši projekt EPK-ja“.

Število podpisnikov peticije je v sredo popoldne seglo čez 1400. Na seznamu smo zaman iskali kakšno kulturniško ime, ki je vseskozi podpiralo pomladno opcijo. Kaj o nameri bodoče koalicije menita „njena“ kulturnika Drago Jančar in Janko Kos, torej za zdaj še ni znano.