Prednosti in slabosti

Prednosti

1. Sistem zagotavlja dokumentiranje vplačanih prispevkov in določitev premoženja, ki je podlaga za odmero pravic.

2. Sistem razmeroma dobro deluje na Švedskem, vendar imajo tam višje plače, zato vplačujejo višje prispevke, hkrati pa se upokojujejo kasneje.

Slabosti

1. Omejena solidarnost glede višine pokojnin; večina slovenskih upokojencev bi imela nižje pokojnine, poleg tega veliko ljudi na navideznem osebnem računu pri polni upokojitveni starosti ne bi imelo zadosti vplačanih sredstev za dostojne pokojnine.

2. Sistem je za državo drag, saj bi morali iz proračunskih sredstev zagotoviti razmeroma visok znesek za solidarnostne univerzalne pokojnine za upokojence, ki ne bi imeli dovolj sredstev na navideznem osebnem računu. Nobena država v Evropi, ki ima sistem navideznih pokojninskih računov (Švedska, Latvija, Poljska, Italija – pri čemer ga slednja v praksi dejansko še ni uvedla), nima univerzalne pokojnine. Če pokojnine v teh državah ne dosežejo zadosti visoke ravni, država doplača do določenega minimuma. Predlog SDS o univerzalni pokojnini v okviru navideznih pokojninskih računov je svetovni unikum.

3. Sistem ne zagotavlja invalidskih, družinskih in vdovskih pokojnin ter nobenih olajšav.

4. Sistem je izvedbeno zapleten; na novo je treba urediti sistem invalidskega zavarovanja, področje družinskih pokojnin in pokojnin nekaterih drugih skupin zavarovancev, kot so kmetje, policisti … Poljska je potrebovala deset let, da je po uvedbi uredila sistem invalidskega zavarovanja. Velik problem na Poljskem je pri ženskah, ki imajo zelo nizke privarčevane zneske na navideznih osebnih računih.

5. Sistem ne prispeva k dolgoročni vzdržnosti pokojninske blagajne.

6. Od leta 1999 ni nobene evropske države, ki bi prešla na takšen sistem.