Virantovo sprenevedanje

Vlada Janeza Janše je med drugimi že na prvi seji razrešila „nekompatibilnega“ direktorja urada za verske skupnosti Aleša Guliča. Njena hitrost pri razrešitvi Guliča je presenetljiva, saj naj bi bil njegov urad daleč od dnevne politike, sam direktor pa tudi ni bil nevaren za delovanje nove vladne kompozicije.

Res pa je, da je bil Aleš Gulič s svojim liberalnim pogledom na slovenski verski zemljevid in z zavzemanjem za dosledno ločitev cerkve od države trn v peti katoliški cerkveni gospodi. A menda se je dobro razumel z domnevnim liberalcem Gregorjem Virantom, predsednikom Državljanske liste GV, ki ji po številu glasov v Janševi vladni koaliciji pripada drugo mesto. Liberalec Virant bi lahko, če bi bil pravi liberalec, Guliča rešil, saj ima o njem - tako pravi sam - „dobro mnenje“.

Takšno potezo bi od Viranta pričakovali tudi zato, ker je nekajkrat opozoril, da „SDS oži politični prostor, namesto da bi ga širila,“ ter pred volitvami obljubljal, da bo proti vsesplošnemu političnemu kadrovanju in kadrovskemu cunamiju. Sicer pa so se vladajoče stranke tudi v koalicijski pogodbi zavezale, da bodo „kadrovale po sposobnostih in osebni poštenosti, ne pa po politični pripadnosti oziroma klanu, lobiju, forumu ali cehu“.

Virant se zdaj izgovarja, da ni mogel storiti ničesar, saj ni „član vlade, kjer vsak odgovarja za svoje kadrovske odločitve. Če pa bi se kaj takšnega zgodilo v ministrstvu za pravosodje ali finance, bi lažje komentiral, saj smo v naši stranki odgovorni za ta dva resorja, za Guličevo zamenjavo pa mora povedati razloge predsednik vlade.“