Petra Tihole

24. 2. 2012  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

Mark Lanegan Band: Blues Funeral

2012, 4AD

Mark Lanegan je sicer znan po številnih sodelovanjih v različnih skupinah, a od časa do časa poskrbi tudi za soloalbum. Tokratni že sedmi je dokaz več, da se mož z baritonskim vokalom v počasnem rocku počiti kot doma. Sam poskrbi za glasbo in besedila, k sodelovanju pa je znova pritegnil producenta in glasbenika Alaina Johannesa in bobnarja Jacka Ironsa ter številne druge, s katerimi je zakuhal album v ritmu bobna, klaviatur in kitar. Lirično se napaja v ljubezni, alkoholu in številnih pregrehah, ki tega s tèmo prežetega glasbenika privlačijo že leta. Čeprav z lahkoto nasedem njegovemu zapeljivemu vokalu, je plošček v resnici nadpovprečen izdelek tega pronicljivega glasbenika.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.