Leonard Cohen: Old Ideas

+ + + + +

Pisati o Leonardu Cohenu, čigar delo in življenje sta zavita v zelo opazno tančico skrivnosti, je nehvaležno opravilo, saj gre za človeka, ki je močno zaznamoval umetniški utrip 20. stoletja in poleg Boba Dylana gotovo definiral pomen besedil v sodobni popularni glasbi. Oseminsedemdesetletni kantavtor, pesnik in literat je glasbeno pot začel razmeroma pozno, potem ko se je v rodni Kanadi že uveljavil kot pesnik in pisatelj.

Prvenec Songs of Leonard Cohen je svetu predstavil avtorja, ki je svojo poglobljeno poezijo približal množicam, k temu pa je gotovo pripomogel njegov značilni, baritonski vokal. Preden se lotimo najnovejšega, 12. studijskega albuma, kar ni veliko za skorajda 45-letno glasbeno kariero, je treba omeniti, da je Old Ideas plošček, ki je pravzaprav nastal na podlagi njegove zadnje, megalomanske koncertne turneje, med katero je obiskal tudi Ljubljano. Sama turneja je bila posledica njegovega osebnega bankrota, ki ga je prisilil k nastopanju in ga zmotil med meditiranjem v kalifornijskem budističnem samostanu. Ostareli kantavtor z novim albumom dokazuje, da so teme njegovih besedil, prepojenih z lahkotno, minimalistično glasbeno spremljavo, še danes zelo aktualne ali, natančneje, brezčasne. Že sam naslov albuma je zanimiv, saj ga lahko primerjamo s prvencem iz daljnega leta 1967, ki je večinoma temeljil na starih idejah – že napisani poeziji. Pričakovali bi, da je Old Ideas zgrajen na bogatih aranžmajih, ki jih je Cohen v živo predstavil številnim obiskovalcem koncertov na zadnji turneji, a je ravno nasprotno. Izrazito minimalistična glasbena spremljava je že tradicionalno podrejena poglobljenim besedilom, v katerih se srečajo modrost, duhovnost, smisel za humor, iskanje lastnega jaza in dolgoletne življenjske izkušnje.

Cohen se tako predstavi z že preverjeno formulo, kar je tudi prav. Z znano ekipo glasbenih sodelavcev ustvari glasbeno podlago, popolnoma podrejeno globokemu, na trenutke šepetajočemu vokalu, v desetih skladbah pa se zvrsti zavidanja vredno število glasbenih prvin – recimo blues v skladbi Darkness, country v Banju ali folk v komadu Come Healing. Kot pravi naslov, Old Ideas ne prinaša nič novega v Cohenov ustvarjalni opus; na njem boste našli besedila, ki se poglobljeno ukvarjajo z univerzalnimi življenjskimi temami: smrtjo, depresijo, hrepenenjem, ljubeznijo. A to je ravno tisto, kar se od Cohena pričakuje – poglobljeno soočanje z lastnimi življenjskimi izkušnjami, zapakirano v minimalistične glasbene aranžmaje. Verjetno najboljši Cohenov studijski izdelek od albuma I’m Your Man (1988).