Dvig davka na dodano vrednost / Manjše zlo

Ni dvoma: tako kot druge evropske vlade mora tudi slovenska zakrpati proračunsko luknjo. To lahko stori bolj ali manj boleče. Lahko histerično varčuje in grozi z množičnim odpuščanjem v javnem sektorju, takšno pot nam za zdaj napoveduje vlada Janeza Janše. Lahko pa premišljeno varčuje, hkrati pa poveča proračunske prilive. Ob negativni gospodarski rasti so višji davki edina pot do višjih prilivov. Tu pa je najoptimalnejša rešitev dvig davka na dodano vrednost. Za tak korak se je v času krize odločilo kar nekaj evropskih držav. Seveda ne brez razloga. V to jih silita drago financiranje dolgov in potreba po hitrem uravnoteženju proračunov.

Stališče Janševe vlade je, da bi bil dvig DDV-ja škodljiv, ker da naj bi še poglobil socialno stisko. Razume ga zgolj kot izhod v skrajni sili. Minister za finance dr. Janez Šušteršič opozarja, da bi se zaradi zvišanja stopnje davka na dodano vrednost povečale prodajne cene na drobno, kar bi prizadelo potrošnike, še posebej tiste z nižjimi dohodki, za katere velja, da ves oziroma vsaj pretežni del svojega dohodka potrošijo. Zaradi zvišanja cen bi se posledično lahko zmanjšalo povpraševanje. »Ne zavzemam se za dvig DDV-ja zaradi specifičnosti slovenskega sistema, kjer bi se to hitro prelilo v višje cene, potem bi pa te višje cene zahtevale uskladitev socialnih transferjev, plač v javnem sektorju, tudi pokojnin in v bistvu bi večina tega denarja zelo hitro odšla spet ven iz proračuna. S tem bi zelo malo pridobili,« trdi minister. Pa to drži?