Teden / Kje so županje?

Prvo predsednico vlade smo v Sloveniji dobili leta 2013, prvo predsednico države in predsednico državnega zbora pa leta 2022. Bile so prve in za zdaj edine ženske na teh položajih. V državnem zboru zdaj sedi 33 poslank, od tega jih je 20 v opoziciji, Janševa vlada pa ima 15 ministrstev, le pet jih vodijo ženske. Toda slika politične (ne)zastopanosti žensk se ne konča pri državnem političnem vrhu, temveč sega do občinske, lokalne ravni.

Ženski lobi Slovenije je skupaj z varuhinjo človekovih pravic Simono Drenik Bavdek predstavil izsledke raziskave, med katero so analizirali sestavo političnega vodstva na lokalni ravni od leta 2022 do 2026. Ugotovitve niso presenetljive. Županskih položajev, najpomembnejših položajev na občinski ravni, je 212, ženske jih zasedajo le 29, torej nekaj manj kot 14 odstotkov. »V več kot treh petinah slovenskih občin niti županske niti podžupanske funkcije ne zaseda ženska. Od kandidiranja pa do najvišjih funkcij na občinski ravni se delež žensk zmanjšuje.« Volilna uspešnost – torej kolikšen odstotek kandidatk in kandidatov je bil izvoljen na položaj – je podobna. A treba je dodati, da je bilo na županskih volitvah leta 2022 kandidatk manj kot kandidatov. Razlogov za manjšo zastopanost žensk v lokalni politiki je več, pravijo avtorice raziskave. Četudi stranke na svoje liste uvrščajo kandidatke, so te pogosto umeščene tja, kjer imajo manjše možnosti za izvolitev. Tudi prva mesta na listah praviloma zasedajo moški. »To je še posebej sporno v občinah, razdeljenih na več volilnih enot, kjer umestitev na vrh liste določa končni uspeh,« pravijo. Omejujoč dejavnik je po njihovem mnenju tudi preferenčni glas, ki je lahko v okoljih z močnejšimi predsodki mehanizem za povečevanje spolne vrzeli v lokalni politiki.

Kakšne so rešitve? Osrednja rešitev, ki jo predlagajo v Ženskem lobiju, je prehod s »40-odstotnega minimalnega praga (spolnih kvot) na načelo popolne paritete 50 : 50«. Najprej bi se tako imenovani sistem zadrge razširil na celotno kandidatno listo. To pomeni, da bi si morali kandidati in kandidatke slediti izmenično (ženska, moški, ženska, moški ...) na vsej listi, ne le v prvi polovici, kot velja zdaj. Druga sprememba je oblikovanje večjih volilnih enot. V manjših okrajih stranke pogosto dobijo le en mandat, ki pripada nosilcu liste – ti pa so navadno moški.

A tudi če bi bile možnosti za izvolitev bolj enakomerno razporejene, ostaja vprašanje, kakšno okolje pričaka ženske, ki vstopijo v politiko. Seksizem je (v politiki) še zmeraj močno prisoten – od napadov na družbenih omrežjih do tistih, ki si jih privoščijo politični »kolegi«. To dokazujejo izjave političnih funkcionarjev, predvsem z desnega pola slovenske politike. Slišimo lahko vse: od dvomov o sposobnosti zaradi spola in obsedenosti z zunanjim videzom žensk pa do oznak o histeričnem ali pocestniškem vedenju.

Ali je tak odnos odvračalni dejavnik za ženske, ki bi se sicer morda odločile za politično delovanje, lahko le ugibamo.