Zgodovina / Pa današnje SDV?
Dogajanje v zvezi z odkritjem sodelovanja Mitje Meršola z nekdanjo SDV zasluži natančno analizo. Je večplastno in ima različne vidike, najpomembnejši za našo sedanjost in prihodnost pa je tisti, o katerem se – namenoma ali ne – sploh ni govorilo.
Mitja Meršol, poslanec Pozitivne Slovenije, ki „plačuje“ za svoja dejanja izpred 40 let
© Borut Peterlin
Seveda je najprej treba začeti pri osebni zgodbi. Zgodovinarji smo, če želimo biti korektni, pri tem sila previdni, ugotavljamo vzgibe za neko ravnanje, posledice ravnanja, zlasti pa okoliščine in zgodovinski kontekst. Mediji so manj obzirni, presojajo s šibkim zgodovinskim znanjem ali brez njega, s percepcijo, ki današnje razmere projicira za nazaj. Vedno znova me preseneča, s kakšno vehemenco nekateri mladeniči in mladenke ob grmeči glasbi v eter kričijo resolutne (ob)sodbe. Vse skupaj močno spominja na obzornike iz časov neposredno po drugi svetovni vojni, ki obsojajo te ali one sovražnike, pozivajo h graditvi pravične družbe ali k uničevanju koloradskega hrošča. Medijske zgodbe so med drugim postregle tudi s pričevanji dopisnic in dopisnikov, ki so se (naj bi se bili) sodelovanju s SDV uprli. Brez posebne specifikacije, za katero obdobje je šlo, čeprav je med začetkom sedemdesetih let ali sredino osemdesetih bistvena razlika. Nekaterim, kot je Mojca Drčar Murko, verjamem; s svojim političnim delovanjem in siceršnjim načelnim ravnanjem v težkih življenjskih situacijah je to dokazala. Da pa ob vsesplošnem moralističnem pogromu na primer tudi pisec pornografskih zgodbic iz poznega socialističnega obdobja za dnevne potrebe postane tako rekoč »disident«, ki se je norčeval iz SDV? No, ja.