„Ne v to okolje“
Ker lokal Harambaša ni slovenski, bi ga v takega prevzgojili
Tjaša Zajc
MLADINA, št. 13, 30. 3. 2012
Območje med Mirjem in Trnovskim pristanom v Ljubljani se imenuje Krakovo. Gre za večinoma bivalno naselje s posebno kulturno in zgodovinsko vrednostjo, saj se od začetka 20. stoletja tako rekoč ni spremenilo. Med drugim je v tem delu mesta tudi okrepčevalnica Harambaša, ki ima sloves ene najboljših ponudnic čevapčičev in drugih bosanskih jedi.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Tjaša Zajc
MLADINA, št. 13, 30. 3. 2012
Območje med Mirjem in Trnovskim pristanom v Ljubljani se imenuje Krakovo. Gre za večinoma bivalno naselje s posebno kulturno in zgodovinsko vrednostjo, saj se od začetka 20. stoletja tako rekoč ni spremenilo. Med drugim je v tem delu mesta tudi okrepčevalnica Harambaša, ki ima sloves ene najboljših ponudnic čevapčičev in drugih bosanskih jedi.
Ker gostilna ni slovenska, je Marija Ribič Berdajs, ki v tem delu Ljubljane oddaja stanovanje, na civilno iniciativo za območje Krakovega naslovila pismo. V njem opozarja, da „sarajevsko pivo in čevapčiči ne spadajo sem“. Lokal bi zato preimenovala v Cizo, v njem pa bi ponujali slovenski lipov čaj, bezgov sok, jabolčni sok, medico, kostelsko rakijo med pijačami, med hrano pa žgance, zelje, repo, kislo mleko, žabje krake, gobe, ciplje, orehovo in pehtranovo potico ... „vse to ob zvokih slovenske ljudske pesmi iz grl in izpod prstov izvrstnih slovenskih glasbenikov“.
Predstavnik civilne iniciative za območje Krakovega Andrej Sluga se strinja, da gre za sporno zamisel. Namen iniciative je podpiranje kulturne dediščine in dejavnosti v Krakovem ter spodbujanje pestrega dogajanja. K temu pa pripomore tudi Harambaša. Že zdavnaj je ta okrepčevalnica postala njegov del. Med drugim je bil tudi zadnji sestanek civilne iniciative ravno na njenem vrtu ...