Gospoda Glembajevi

Gledališki režiser Ivica Buljan, rojen na Hrvaškem, v slovenskem gledališkem prostoru deluje že dvajset let. Sprva je v gledališču ustvarjal kot dramaturg, od leta 1995 pa tudi režira. Njegov prvi režiserski podvig je bila konceptualna uprizoritev Ime na koncu jezika Pascala Quignarda v Lutkovnem gledališču Ljubljana, sicer pa so v središču njegovega ustvarjanja modernistični dramatiki in pesniki, kot so Bernard-Marie Koltes, Heiner Müller, Robert Walser, Marina Cvetajeva, Elfriede Jelinek in drugi. Leta 1999 sta skupaj z Robertom Waltlom na ljubljanskem gradu ustanovila tudi lastno gledališče, Mini teater, ki se je leta 2009 preselil v nove prostore na Križevniški ulici.

Za svoje delo je prejel vrsto pomembnih nagrad – med njimi dve nagradi Borštnikovega srečanja za predstavi Ojdip v Korintu (2007) in Macbeth po Shakespearu (2009) ter letos še nagrado Prešernovega sklada za režijo predstav Macbeth po Shakespearu, Sallinger, Mala morska deklica, Ma & Al, Vampir, Lovske scene iz Spodnje Bavarske, Kiklop, Werther in Mačka na vroči pločevinasti strehi.

Tokrat bo na odru ljubljanske Drame v njegovi režiji in ob asistenci Roberta Waltla premierno uprizorjena znamenita drama Miroslava Krleže Gospoda Glembajevi, eno od najbolj znanih in največkrat izvajanih del velikana sodobne hrvaške književnosti. Drama o propadu bogate meščanske družine, ki je svojo moč in bogastvo zgradila na umorih, izkoriščanju, kraji, goljufijah in se z denarnimi manipulacijami povzpela do meščanskega plemstva, se odvija v poletni noči, leto dni pred začetkom prve svetovne vojne.

Takrat se soočita oče in mogočni »tajkun« Naci Glembay in njegov sin Leone, »dekadentni« umetnik, ki se po enajstih letih klatenja po evropskih mestih zaradi materine smrti in očetove ženitve z baronico Castelli vrača na svoj dom. Drama se krvavo zaključi s tempom in silovitostjo antičnih tragedij, kljub temu pa glembajevski junaki niso antično premočrtni, ampak sodobni. Pravzaprav bi lahko rekli, da nam Gospoda Glembajevi z izjemno ostrino, gledališko močjo in senzibilno kritičnostjo peresa enega največjih hrvaških ustvarjalcev prikazujejo, kaj se zgodi, kadar tajkuni srečajo usodo.

Buljan pravi, da bi Krležo težko režiral na Hrvaškem, saj ga nanj spominja preveč klišejev in tinejdžerskega besa.

Ivica Buljan se s Krležo tokrat ne srečuje prvič. Gospodo Glembajeve je leta 2006 režiral že v Vilni, mestu, ki ga je Krleža obiskal na svojem famoznem Izletu v Rusijo. V Črni gori je režiral tudi Krištofa Kolumba, fantastično alegorijo o odkritju Nove zemlje in uporu mornarjev na Santa Marii. V Abidžanu je z igralci, plesalci in glasbeniki uprizoril njegovo najbolj ekspresionistično dramo Kraljevo, ki tako kot Glembajevi, a na silovit, avantgarden način govori o orgiastičnem razpadu avstro-ogrske monarhije, o neki pijani agramerski (zagrebški) noči, ki se lahko enako bere na Slonokoščeni obali kot na Dunaju.

Ob nastajanju tokratne uprizoritve sta se s prijateljem, znanim komentatorjem Borisom Dežulovićem, tudi avtorjem teksta v gledališkem listu, pogovarjala o tem, kako so kot gimnazijci sovražili Krležo iz obveznega šolskega čtiva in kako se jim je kasneje maščevalno vrnil kot prerok. Buljan pravi, da bi ga zato težko režiral na Hrvaškem, saj ga nanj spominja preveč klišejev in tinejdžerskega besa. S predstavo nas hoče sicer spomniti na neki kulturni narativ, ki je vsajen v tradicijo tega okolja, in na psihoseksualno mrežo, ki deluje tako opojno. Ljubljana je pripravljena na nove Glembajeve.

V glavnih vlogah bodo nastopili Ivo Ban, Nataša Barbara Gračner, Marko Mandić, Tina Vrbnjak, Matjaž Tribušon, uprizoritev pa pomembno definirajo tudi stilizirani kostumi Ane Savić Gecan, futuristično-avantgardna scenografija Daliborja Martinisa in glasba Mitje Vrhovnika Smrekarja.

Gledališka predstava:
Gospoda Glembajevi
Avtor: Miroslav Krleža
Režiser: Ivica Buljan
Kje: SNG Drama Ljubljana
Kdaj: premiera 31. marca ob 20. uri