Intervju / Vedrana Rudan: »Edina rešitev v vojni med žensko in tistim, ki jo zlorablja, je, da ona njega ubije.«

Včeraj je v ljubljanskem Gleju štartala monodrama Kurba, v kateri Violeta Tomič sijajno upodobi lik, stkan iz kolumen gromovite hrvaške pisateljice Vedrane Rudan. Na predpremieri se je prefinjena ljubljanska publika ob mastnih štosih sicer tresla od krohota, a mnoga izmed na odru izraženih stališč so se mi zdela tako butasto primitivna, da bi veljalo o njih obvestiti kako inštitucijo za spremljanje sovražnega govora, če bi imelo to seveda kaj haska. Ker Vedrana Rudan pač ni neka neškodljiva škrbasta bludnica, ki bi svoje na ciklostilu natiskane pamflete talala po prepišnih podhodih, temveč je ob Slavenki Drakulić pri nas z naskokom najbolj znana hrvaška književnica, se mi je zdelo vredno preveriti, kako resno misli.
Kar sledi, se bo na trenutke najbrž bralo, kot da se velika literarna persona z nami malce poigrava in preizkuša meje naše lahkovernosti. Ampak moram poročati, da sem imel tako med intervjujem kot med kasnejšim poslušanjem ves čas vtis, da misli vsak stavek smrtno resno.

Torej: moški so po vašem debele dlakave plešaste svinje, ki samo žrejo, prdijo in rutinsko napol posiljujejo svoje uboge žene. Vsi so isti, med njimi takorekoč ni razlik, ne perejo si ne nog ne zob, v celoti so krivi za vse vojne in za vso žensko nesrečo na tem svetu?

Ja, kaj je s tem?