Archeo

Že Balzac je v enem od svojih del opisal specifičen tip kritika. Približno takole: gre za možakarja (danes se seveda najde tudi že kaka ženska), ki se loteva predvsem uveljavljenih avtorjev, živečih v njegovem neposrednem okolišu. Svojo lastno kariero sistematično in vztrajno gradi na omalovaževanju njihovih del, pogosto je pokroviteljski in gre celo do meje zlonamernosti. Ravno toliko je preračunljiv, da ve, da s tem žanje naklonjenost in škodoželjno muzanje plebsa, predvsem pa tiho navdušenje vseh iz stroke, ki niso trenutna tarča njegovih poniževalnih izlivov. V obravnavano delo se ne poglablja, ko se znajde na terenu, kateremu njegov um ni kos, postane skrajno žaljiv. Bistven mu je samopromocijski efekt.