Tjaša Zajc

2. 5. 2012  |  Mladina 17  |  Politika

Prefinjeno ukinjanje

Če bodo vladni varčevalni ukrepi sprejeti, ima Javna agencija za knjigo malo možnosti za obstoj

JAK

JAK
© Borut Peterlin

Ob nastopu nove vlade je bila zelo hitro omenjena možnost odprave Javne agencije za knjigo (JAK). Po ostrih kritikah se to ni zgodilo; vsaj ne na prvi pogled. Zmanjšanje sredstev za njeno delovanje pa vodi prav tja.

Glede na rebalans proračuna naj bi se sredstva za delovanje JAK zmanjšala za 45 odstotkov, financiranje programov pa za 25 odstotkov. Pri tem je vlada v okviru zakona za uravnoteževanje javnih financ (ZUJF) pripravila tudi spremembo zakona o JAK. Ta predvideva, da se sredstva državnega proračuna namenjajo za „izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije, ne pa tudi delovanje agencije“. Plače bi si zaposleni morali pričarati sami. Po zakonu bi lahko bila državna sredstva za plače namenjena le izjemoma, in še to le za tri uslužbence, če bi za to zmanjkalo zunajproračunskih prihodkov. Direktor JAK Slavko Pregl opozarja, da je v agenciji že sedaj zaposlenih le šest ljudi, kar je tri manj, kot je bilo predvideno z aktom o sistematizaciji.

Agencija za zdaj sredstva uspešno pridobiva na razpisih, kamor prijavlja različne programe. Teh pridobljenih sredstev ne porablja za plačevanje strokovnega sveta, vzdrževanje spletne strani ali za poravnavanje drugih stroškov dela. Če bi bila porabljena v ta namen ali bi se od njih odštevale upravne takse, bi se hitro lahko pojavili očitki o nesmotrni rabi, menijo v agenciji.

Ali so uslužbenci v javnem sektorju sploh lahko plačani iz zunajproračunskih sredstev? Pravnik dr. Rajko Pirnat pravi, da to ni pravno sporno, saj v zakonu o JAK ni nobene izrecne omejitve, da se zunajproračunska sredstva ne bi smela uporabiti za zagotavljanje plač. Se pa Pirnat strinja, da je zakonsko določilo o zagotavljanju sredstev za plače treh zaposlenih sredstva za delovanje JAK precej omejilo. „Ni mogoče reči, da je to v nasprotju z ustavo, res pa je, da ne moremo vedeti, ali bodo ta sredstva zadoščala za izvajanje nalog agencije,“ še pravi Pirnat.

Direktor JAK Slavko Pregl je glede tega jasen: „Uslužbenci imajo že z opravljanjem javnih nalog ogromno dela, zato nimajo časa pridobivati denarja za svoje plače, da bodo lahko delali v javnem interesu.“ Po izračunih vlade naj bi sprejetje predlagane spremembe zakona o JAK prineslo proračunski prihranek v višini 350 tisoč evrov na leto. Realno pa bo ta verjetno še večji: če bodo v agenciji morali odsloviti tri od šestih ljudi, bo izvajanje nalog tako rekoč nemogoče. „Ukrepi v resnici vodijo v ukinjanje agencije,“ pravi Pregl. Na ministrstvu za izobraževanje pa na vprašanje, kaj bo, če agencija propade, in ali se bodo njene naloge prenesle na ministrstvo, odgovarjajo zgolj z: „Ocenjujemo, da ni razlogov za propad agencije.“

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.