»V resnici so mnogi antikomunisti enaki starim komunistom. Lahko postaneš zrcalna slika, pa si prav tako radikalen in nevaren. In to je danes ena glavnih težav.«

Leta 1963 je Tzvetana Todorova v Francijo pregnal komunizem. Danes, po 50 letih, je Todorov vodja raziskav v slovitem francoskem CNRS-ju (Centre national de la recherche scientifique) – nacionalnem centru za znanstvene raziskave, kar pomeni, da sodi v francosko intelektualno smetano. Lahko bi rekli, da je filozof, eden vodilnih francoskih in svetovno znanih poststrukturalistov. Njegova dela so že več kot 20 let študijsko gradivo jezikoslovcev, zgodovinarjev, antropologov. Recimo njegov pogled na kolonizacijo Amerike, njegove študije o etiki v koncentracijskih taboriščih ali iz zadnjega obdobja njegovo razmišljanje o odnosu zahodne civilizacije do novodobnih »barbarov« v spopadih med civilizacijami. Zaznamoval ga je torej komunizem. Danes, v času krize, ugotavlja, da se ta stara grožnja vrača. Le da zaradi simpatične embalaže, v kateri prihajajo novodobni »komunisti«, tega ne opazimo tako zlahka. Todorov je Slovenijo obiskal v sklopu projekta EPK – Evropske prestolnice kulture.

Pravite, da obstajajo samo trije odgovori na položaj, v katerem smo se znašli. In da je pravi odgovor en sam: humanizem.

Drži, naklonjen sem tako imenovanemu humanističnemu odgovoru. V knjigi, na katero se sklicujete, pa dejansko govorim o štirih odgovorih na moderno, o štirih skupinah ljudi, ki jih imamo danes. Poleg humanistov in konservativcev imamo še prepričane individualiste in ljudi, ki jih navdušuje znanstveno lotevanje stvari. Pri tem ne mislim na znanstvenike, ampak na ljudi, ki skušajo vsakodnevne težave reševati ob pomoči znanosti.