»Važno je, da se da preživeti – pa četudi kot zaklozetiran gej ali zaklozetirana lezbijka. Saj se za to na koncu koncev rabiš samo vsak dan znova odpovedati delu sebe. To preživetništvo kot nasprotje polnokrvnega življenja je morda celo najosnovnejša slovenska folklora.«

»Pišem o ranah, ki so jih naše družine polne. O njih v idealiziranih diskurzih o (eni!) družini kot osnovni celici družbe ne slišim ravno veliko. Ker raje malikujejo neko pozlačeno podobo, od katere že tako nagnusno odpada pozlata, da se nam še komaj uspe prepričati, da je pogled na to klavrno pokveko prijeten.« Tako je zapisal že pred leti – kot bi nekako napovedal nedavni referendum o družinskem zakoniku, ki ga je ondan analiziral s tvitom: »Berem komentarje & se pripravljam na sprejem Zakona o sežigu heretikov na grmadah. Halo, g. želodec, na koledarju je 2012.«

Z Mitjo Blažičem – aktivistom, ki dobro ve, kaj so to buške – sem se hotel na to temo pogovoriti že pred referendumom. A me je lepo prosil, če bi to lahko storila po njem. V strateškem jedru so se namreč dogovorili, da ga bodo zaradi njegovega militantnega imidža in ne največjega prijateljstva z diplomatskimi tričetrt-resnicami tokrat raje malce držali v ozadju. Tako sva se dobila dva dni po referendumu, in po mojem je bilo tako dejansko bolje. Ker se mu ni bilo treba več držati nazaj, mi je dal enega najbolj udarnih, srčnih in iskrenih intervjujev, kar sem jih imel privilegij zapisati v zadnjih desetih letih.

Referendum je mimo, družina je varna. Te je izid presenetil? Ker mene vseeno malo je.

Tudi mene, in sicer tako pozitivno kot negativno. Na začetku nas je v zmago verjela le peščica, a nas je bilo iz dneva v dan več. Čeprav smo aktivisti v teh istih anketah zelo kmalu zaslutili tudi močan demobilizacijski potencial. Še posebej, ko se je kampanja PROTI iz prve prevesila v drugo fazo. V prvi fazi so ruralno okolje zastraševali, kako bomo geji in lezbijke na veliko trgovali z otroki. V drugi fazi so par dni pred referendumom napadli še urbano populacijo, in sicer z navedbami o odvzemu otrok vegetarijancem, prisilnem cepljenju in podobnih rečeh. Jaz sem se začel takrat psihično pripravljati na možnost poraza. Pozitivno pa me je izid presenetil, ker je kar 233 000 ljudi prišlo aktivno podpret zakonik. Kar ni malo, to je skoraj četrt milijona. In tudi proporc 45:55 je lahko samo ohrabrujoč za nadaljnje delo. Na referendumu o oplojevanju z biomedicinsko pomočjo je bilo razmerje 25:75.