Fakulteta za socialno delo, zbor zaposlenih in študentov med stavko
© Borut Krajnc
Predsednik vlade Janez Janša v javnosti skuša ustvariti vtis, da večina ljudi v akademskih krogih lenari. V nedavnem intervjuju za nacionalno televizijo je dejal, da delovni teden univerzitetnih profesorjev obsega šest delovnih ur. Gre za zavajanje.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Fakulteta za socialno delo, zbor zaposlenih in študentov med stavko
© Borut Krajnc
Predsednik vlade Janez Janša v javnosti skuša ustvariti vtis, da večina ljudi v akademskih krogih lenari. V nedavnem intervjuju za nacionalno televizijo je dejal, da delovni teden univerzitetnih profesorjev obsega šest delovnih ur. Gre za zavajanje.
„Visokošolski učitelji in učiteljice ne delajo samo šest ur na teden! Toliko ur so najmanj s študenti v predavalnici. Temu se reče neposredna pedagoška obremenitev,“ pravita dr. Aleksandra Kanjuo - Mrčela in dr. Monika Kalin - Golob, redni profesorici, ki sta Janševo izjavo ovrgli na blogu Metina lista. „Poleg tega obstaja še 34 ur posredne pedagoške, raziskovalne in upravljavske obremenitve na teden. Delu s študenti je namenjen čas tudi zunaj predavalnice: na govorilnih urah, po elektronski pošti, pri mentorstvu seminarskega in drugega sprotnega dela študentov, diplomskih, magistrskih in doktorskih del, sodelovanju v komisijah pri zagovorih teh del, izpitih, kolokvijih in drugih pisnih in ustnih preverjanjih znanja, študiju literature in raziskovanju za delo v predavalnicah.
“ Da bi sploh bili šest ali več ur v predavalnici oziroma imeli službo univerzitetnega profesorja, morajo profesorji veliko ur dela posvečati nenehnemu preverjanju znanstvene ustreznosti. Temu se reče habilitacijski postopek. Že vstopni pogoj za službo univerzitetnega učitelja je zahteven: dosežen doktorat znanosti, pedagoška izkušnja, ki jo ocenijo kolegi in študenti, in ustrezne objave rezultatov znanstvenega dela. Toda pri vstopu ne dobi varne zaposlitve, saj mora izpolnjevanje minimalnih zahtev vsakih pet let znova dokazovati z znanstvenimi objavami in s pozitivno ocenjenim pedagoškim delom. Vse dokler ni redni profesor.
Na slovenskih fakultetah pa je razlog za negotovost zaposlitve tudi nestabilno financiranje: iz leta v leto se ne ve, koliko denarja bo namenjeno visokošolskemu študiju. Tako številni profesorji še oktobra ne vedo, ali bo njihova plača s prvim januarjem naslednjega leta stoodstotna ali ne.
„Prevelika obremenjenost in negotovost zaposlitve sta naši frustraciji. Zato nas tako jezi, ko slišimo, da delamo malo in bi brez težav ’delali 12 namesto šest ur na teden’. Ko takšne izjave preberemo ljudje, ki delamo tudi po 12 ur na dan, smo jezni,“ pravita profesorici, opozarjata pa še: „Akademski poklic se spreminja v enega bolj stresnih. Zato nimamo posluha za nepremišljene premierove izjave, ki se slišijo kot arogantna manipulacija.“
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi