Kaj bo počela vlada v senci?

Protinapad vodje opozicije Roberta Goloba

Mladina / STA
13. 9. 2026

Robert Golob, predsednik Gibanja Svoboda

Robert Golob, predsednik Gibanja Svoboda
© Luka Dakskobler

Cilj vlade v senci pod vodstvom prvaka opozicije Roberta Goloba ne bo le kritika aktualne oblasti, pač pa zlasti priprava ukrepov za čim širši krog ljudi, napoveduje Golob. Vodenje področja zdravstva bo prevzel sam, v "ministrski ekipi" v senci pa se mu pridružujejo še Alenka Bratušek, Klemen Boštjančič, Matej Grah, Vinko Logaj in Jure Leben.

Vlada v senci, ki so jo oblikovali v Gibanju Svoboda in je danes prvič zasedala, namerava svoje delo organizirati na šestih področjih.

Koordinacijo področja zdravstva, ki ga prepoznavajo kot prioritetno, bo prevzel Golob sam. Vodenje preostalih področjih pa bodo prevzeli še drugi člani iz vrst Svobode, področje starejših in socialne varnosti Alenka Bratušek, mladih in znanja Vinko Logaj, gospodarstva in javnih financ Klemen Boštjančič, energetiko in infrastrukture Jure Leben, področje varnosti, reda in miru pa Matej Grah.

Mesto vodje kabineta predsednika vlade v senci bo zasedla Mojca Seliškar Toš, generalne sekretarke pa vodja podmladka Svobode Nika Podakar.

Golob, ki je ob začetku zasedanja ocenil, da je nova vlada pod vodstvom Janeza Janše v prvih 100 dneh zlasti nagrajevala svoje dolžnike iz časa predvolilne kampanje, medtem ko ukrepov, ki bi izboljšali življenje ljudi, niso dočakali, napoveduje, da cilj vlade v senci ne bo le kritika aktualne oblasti. Kot obljublja, želijo pokazati, da se da drugače, da se da ukrepe pripraviti na "dostojen način".

V izjavi po prvem zasedanju vlade v senci, je Golob še izrazil željo, da bi se v prihodnje več pogovarjali o razvojnih temah. "Najsrečnejši bom takrat, ko bo teh ekscesov vladajoče oblasti konec in ko bomo lahko vsi skupaj spet zaživeli v normalni, demokratični in nekoliko bolj dolgočasni družbi," je dejal.

V največji opozicijski stranki zatrjujejo, da vlada v senci združuje ekipo, ki je odgovornost za vodenje države pripravljena prevzeti takoj.

Na ustanovni seji so se sodelujoči dotaknili trenutno najbolj perečih tem na političnem parketu, v ospredju razprave je bilo postopanje vlade ob visokih cenah goriv in ta teden predstavljen rebalans proračuna.

"Ko smo mi vpeljali odstotek za dolgotrajno oskrbo, namenjen starejšim, ki so zdravstveno ogroženi, so se zgražali nad tem prispevkom. Ko vpeljejo prispevek za dobičke naftnih trgovcev, takrat bi pa morali vsi mi plačevati in biti tiho. To je ta sprevržena logika Janševe vlade."

Robert Golob, predsednik Svobode

Golob je vladi očital zlasti prepočasno odzivanje ter da je dobičke naftnih trgovcev postavila pred ljudi. "Ko smo mi vpeljali odstotek za dolgotrajno oskrbo, namenjen starejšim, ki so zdravstveno ogroženi, so se zgražali nad tem prispevkom. Ko vpeljejo prispevek za dobičke naftnih trgovcev, takrat bi pa morali vsi mi plačevati in biti tiho. To je ta sprevržena logika Janševe vlade," je bil oster.

Glede rebalansa pa sta nekdanji finančni minister Boštjančič in nekdanja infrastruktura ministrica Bratušek ocenila, da je edini zmagovalec pri tem orožje. Boštjančič, ki je spomnil, da je bila prejšnja vlada tarča kritik o tem, da ne znajo voditi javnih financ, je predlog rebalansa označil za razočaranje, saj "v številkah ne vidimo niti ene razvojne politike, niti enega varčevalnega ukrepa, niti enega nastavka za kakršnokoli reformo".

Meni, da torej nikakor ne gre za rebalans, pač pa zgolj za "knjigovodstvo s ciljem ohranjanje ene same številke", obdržati primanjkljaj na 2,9 odstotka BDP. Ocenil je sicer, da jim to ne bo uspelo in bo primanjkljaj še večji, če bodo izvedli vse predvidene investicije.

Na današnji seji pa so sicer med osrednjimi področji, na katerih snujejo ukrepe, izpostavili še mlade in stanovanjsko problematiko. Nekdanji šolski minister Logaj je med glavnimi cilji stanovanjske politike izpostavil zmanjšanje razlike med ponudbo in povpraševanjem. Danes pa so se zavzeli tudi za brezplačne dijaške in študentske mesečne vozovnice za uporabo javnega potniškega prometa.

Svoboda je k sodelovanju povabila tudi druge opozicijske stranke in zunajparlamentarni Prerod, a pri vseh dobila košarico. Golob je zatrdil, da v strokovnih svetih sodelujejo tako člani drugih strank kot tudi predstavniki različnih družbenih sfer, ki pa se ne želijo javno izpostavljati.

V stranki pa so se odzvali še na drugo aktualno dogajanje. O poslancu Resnice Borisu Mijiču, ki mu je stranka dala še mesec dni časa za pojasnila o dolgovih državi in nekdanjim zaposlenim, je generalni sekretar Svobode Matej Grah dejal, da je to pričakovati "od prevarantov in lažnivcev iz prevarantske stranke". "Več kot očitno je, da jih Janez Janša ščiti. In dokler bo tako, bo njihovo obnašanje temu primerno," je dodal.

Glede nedavnih hišnih preiskavah pri nekdanjem šefu Darsa Andreju Ribiču zaradi domnevnega poskusa podkupovanja poslancev Resnice, pa je Golob spomnil, da je medijsko izpostavljanje tega primera že pripeljalo do tragične smrti, zato bi rad izkazal pieteto. "Ne bom komentiral ne navedb, v katere sicer lahko osebno dvomim, še manj pa preiskave," je dejal.

Danes sicer mineva sto dni od nastopa četrte vlade Janeza Janše, ki jo sestavljajo SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, imenovana pa je bila tudi s podporo Resnice. Prvo etapo mandata 16. slovenske vlade so med drugim zaznamovali obrat v odnosu do Izraela, ukrepi za blaženje naraščajočih cen goriv ter dvig obrambnih izdatkov s ciljem izpolnitve zavez Natu v rebalansu letošnjega proračuna. Odmevale so tudi napovedi nekaterih reform in zakonodajnih sprememb, med njimi glede financiranja nevladnih organizacij, ukinitev devetletke in posegi v medijsko zakonodajo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kaj bo počela vlada v senci?

Protinapad vodje opozicije Roberta Goloba

Izraelski obveščevalci zbirali podatke o slovenskih aktivistih

Podjetje Cyberglobes naj bi pod drobnogled vzelo nasprotnike gradnje nove jedrske elektrarne v Krškem