Steve Jobs je razvil naprave, zasnovane za to, da svoje uporabnike nadzorujejo bolj kot kadarkoli doslej. To ni napredek. To je temeljno zlo.

Dr. Richard Stallman je leta 1984 pustil službo v laboratoriju za umetno inteligenco znamenite tehniške univerze MIT in se odločil posvetiti razvijanju svobodne programske opreme (angl. Free Software), kar pomeni, da ima vsak pravico do kopiranja in redistribucije programa, z morebitnimi spremembami ali brez njih. Sklenil je izdelati prvi vsem dostopen računalniški operacijski sistem. Poimenoval ga je GNU.
Stallman je zelo občutljiv za besede. Posebej nas je opozoril, naj pri prevajanju besede ’free’ ne uporabimo besede ’prosto’, temveč ’svobodno’. Gre za svobodo govora, ne zastonj pivo, pojasnjuje. Strogo loči med izrazoma odprtokodni in svobodni programi, čeprav priznava, da se izraza pomensko večidel prekrivata. A glavna razlika je po njegovem v filozofiji. »Odprta koda je razvojna metodologija; svobodna programska oprema je družbeno gibanje.«

Najobčutljivejši pa je za poimenovanje svobodnega operacijskega sistema, znanega kot Linux. Vztraja, da bi ga morali imenovati GNU/Linux. Kot pravi, njegov operacijski sistem GNU zaradi nekaterih nerešenih težav več let ni zaživel tako, kot bi si želel. Jedro operacijskega sistema ni delovalo, kakor bi moralo. Nato pa je leta 1992 Linus Torvalds »osvobodil« Linux. Združitev Linuxovega jedra z nedokončanim operacijskim sistemom GNU, poudarja Stallman, je dala prvi popolnoma svoboden operacijski sistem. Poimenovanje GNU/Linux sicer nima veliko podpornikov, številni pa Stallmanu zamerijo trmasto vztrajanje pri njem, češ da si želi zgolj nahraniti ego. Številne nasprotnike imajo sicer tudi radikalne ideje in opozorila, ki jih razglaša že 30 let, a z napredkom tehnologije številna postajajo vse bolj utemeljena.