Zaželene in nezaželene proslave

„Koalicija ne bo odpirala ideoloških tem,“ so po podpisu koalicijske pogodbe zatrjevale stranke podpisnice, predvsem sta to pred volivci ponavljala Gregor Virant in Karl Erjavec. Pa vendar. Vlada se je že za to, za katere državne praznike bo in za katere ne bo sofinancirala proslav, odločila predvsem na ideološki podlagi. Na to kaže njen odnos do nekaterih drugih praznikov v zadnjem času, ki ne štejejo med državne. O tem, katerih proslav se bodo predstavniki vlade udeležili in katere bodo celo počastili s častnim govorom, se ne odloča nič drugače.

V soboto je bil na Spominski slovesnosti na Mali gori nad Ribnico ob 85. obletnici ustanovitve organizacije Tigr, predhodnice in nesojene sopotnice Osvobodilne fronte, slavnostni govornik predsednik državnega zbora Gregor Virant. V torek je Janša skupaj s predstavniki hrvaške oblasti položil venec na kostnico žrtvam povojnih pobojev na pokopališču Dobrava na Teznem. V sredo je Združenje za vrednote osamosvojitve, ki so ga ustanovili s SDS povezani veterani vojne za Slovenijo, v Kočevju priredilo slavje ob 22. obletnici izvolitve prve demokratično izvoljene vlade. Zbrane so nagovorili notranji minister Vinko Gorenak, obrambni minister Aleš Hojs in evropski poslanec NSi Lojze Peterle, proslave pa so se, vsaj tako so napovedali, udeležili še državna sekretarja na notranjem ministrstvu Robert Marolt in Barbara Brezigar ter premier Janez Janša. Naslednji dan je Zveza veteranov vojne za Slovenijo položila venec pri Spomeniku padlim v vojni za samostojno Slovenijo na Žalah, vlada pa se na vabilo sploh ni odzvala.

Tri tedne pred tem, 27. aprila, je Slovenija praznovala dan upora proti okupatorju. Na proslavo na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se je je udeležilo okrog deset tisoč ljudi, ni bilo nobenega od predstavnikov vlade. Čeprav ji ni uspelo odgovoriti, koliko sredstev je prispevala za posamezno od naštetih proslav, kjer so govorili njeni predstavniki, ni skrivnost, da za proslavo ob dneva upora proti okupatorju ni namenila niti evra. Čeprav je šlo, drugače od drugih omenjenih proslav, za slovesnost ob državnem prazniku, se je vlada odločila, da državne proslave ne bo. Bila je, ker jo je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana pripravila zveza borcev.