Intervju / Metka Naglič: "Pomanjkanje politične volje"

Prejšnji teden je bilo objavljeno letno poročilo Amnesty International. Pri nas so Romi in izbrisani še vedno diskriminirani. Zakaj se stvari premikajo tako počasi?

Najbolj splošno bi lahko rekli: zaradi pomanjkanja politične volje. Dvajset let po izbrisu oblast še vedno ni pripravljena, da bi priznala diskriminatorno naravo izbrisa. Glede Romov prav tako pogosto naletimo na ’podajanje žogice’ od lokalnih do državnih oblasti, ko se velikokrat ne najdejo ’pristojni’ za ureditev težav.

Pričakujete letos kakšne pozitivne spremembe zaradi nove oblasti?

Kažejo se znaki za pozitivne premike glede položaja romske skupnosti. Predsednik DZ Gregor Virant, minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič in predsednica komisije DZ za človekove pravice Tamara Vonta so izrazili naklonjenost za iskanje rešitev. Zgolj verbalna naklonjenost pa ne bo dovolj. Glede izbrisanih upamo, da se bo to spremenilo s končno sodbo Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice.

Preteklo leto so zaznamovali množični protesti po svetu, med katerimi je bilo ogromno kršitev človekovih pravic. Je po ocenah vaše organizacije protestnikom uspelo karkoli izboriti?

Oblasti so se marsikje odzvale z represijo, tudi mednarodna skupnost in Varnostni svet ZN sta protestnike pogosto pustila na cedilu. Kljub temu je val protestov pokazal, da dejansko ni nič več ’po starem’ in da bodo ljudje tvegali celo življenja ter zahtevali pravice, svobodo, dostojanstvo.

Kaj bi bila po vašem mnenju lahko alternativa Varnostnemu svetu Združenih narodov, ki se kaže kot precej neuspešen varuh svetovnega miru?

Samega sistema verjetno ne bo mogoče kaj kmalu spremeniti, vsekakor pa je treba omejiti moč veta. Stalne članice varnostnega sveta naj nehajo uporabljati veto ob množičnih kršitvah človekovih pravic in vzpostavijo prakso, ko negativni glas ne bi avtomatično pomenil veta. Tudi druge države morajo pritisniti na Varnostni svet, ne pa da prepuščajo petim državam odločitve za ves svet.

Sirija je zelo očiten primer neučinkovitosti njegovega delovanja ...

Če bi Varnostni svet ZN pravočasno in odločno ukrepal na začetku vstaje v Siriji, bi lahko rešili na tisoče življenj. Amnesty International spremlja razmere v Siriji. Ker se tam dogajajo hudodelstva zoper človečnost, pozivamo k ukrepanju tudi Mednarodno kazensko sodišče.

Kakšne spremembe pričakujete letos glede izboljšanja človekovih pravic?

Vsako leto zabeležimo nekaj napredka in nekaj neuspehov. Z vidika aktualnih ljudskih vstaj in zahtev po spremembah je treba poudariti, da bo resnične izboljšave mogoče doseči le, če bodo države investirale v sisteme in strukture, ki temeljijo na človekovih pravicah in vladavini prava - zgolj menjava posameznih voditeljev ni dovolj.