Moteči narodni heroj
Preimenovanje vojašnice ali odstranjevanje partizanstva iz slovenske vojske
Klemen Košak
MLADINA, št. 27, 6. 7. 2012

Častna straža in spomenik pred rojstno hišo komandanta Staneta v Spodnjih Pirničah (v času prejšnje vlade)
© Borut Krajnc
Hrup okoli preimenovanja vojašnic je povsem nepotreben, če verjamemo razlagi obrambnega ministra Aleša Hojsa. Po 21 letih je prišel čas, da so vojašnice poimenovane po ljudeh, padlih v bojih za samostojno Slovenijo, pravi. Zato je spremenil imena vojašnic, ki so v neposredni bližini kraja smrti tistih, ki so umrli v teh bojih.
Klemen Košak
MLADINA, št. 27, 6. 7. 2012

Častna straža in spomenik pred rojstno hišo komandanta Staneta v Spodnjih Pirničah (v času prejšnje vlade)
© Borut Krajnc
Hrup okoli preimenovanja vojašnic je povsem nepotreben, če verjamemo razlagi obrambnega ministra Aleša Hojsa. Po 21 letih je prišel čas, da so vojašnice poimenovane po ljudeh, padlih v bojih za samostojno Slovenijo, pravi. Zato je spremenil imena vojašnic, ki so v neposredni bližini kraja smrti tistih, ki so umrli v teh bojih.
Edina od preimenovanih vojašnic, ki prej ni nosila imena kraja, v katerem stoji, je vojašnica v bližini ljubljanskega nakupovalnega središča BTC. Imenovala se je po Francu Rozmanu - Stanetu. To ime je dobila leta 1991, ko je bil obrambni minister sedanji predsednik vlade Janez Janša. Zdaj se, ker je najbližja Trzinu, kjer je 27. junija padel Edvard Peperko, imenuje po njem.
Nekdanja ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je prepričana, da so vse druge vojašnice preimenovali samo, da bi lahko preimenovali to. „Gre za ideološki, pa tudi politični obračun s partizanstvom kot enim od temeljev slovenske vojske,“ je kritična Jelušičeva. Kadar se je pogovarjala s svojci padlih teritorialcev, ti nikoli niso izrazili želje, da bi se po njihovem bližnjem imenovala vojašnica, ampak so si želeli oprijemljivejših gest države.
O Francu Rozmanu - Stanetu je v Sloveniji živahna razprava potekala že lani, ko je ob stoletnici njegovega rojstva Banka Slovenije njegovo podobo vtisnila na kovanec za dva evra. Takrat je predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik povedal, da mu „gre edinstvena zasluga, upam si reči, da v vsej Evropi ni takšnega primera, iz gverilsko-diverzantskih enot je ustvaril regularno armado, ki je bila hrbtenica slovenske države, kakršna je nastajala v narodnoosvobodilnem boju“. V podmladku Nove Slovenije pa so protestirali, da je kovanec „žalitev za vse evropske narode, saj se je [Franc Rozman - Stane] boril za režim, ki je premnogo Evropejcem povzročil trpljenje in črno prihodnost. Ta režim danes celotna Evropa obsoja in ga enači z nacizmom ter fašizmom. Le Slovenija ga poveličuje, med drugim tudi na dvoevrskih kovancih. Smo unikum v celotni Evropski uniji.“ Čeprav je obrambni minister Hojs član izvršnega odbora NSi, zagotavlja, da s preimenovanjem vojašnic ne odpira ideoloških tem, ampak povezuje Slovence. Slovenci nismo bili nikoli tako enotni kot leta 1990 in 1991, pojasnjuje.
„Franc Rozman - Stane je padel med vojno, zato mu težko kdo očita delitev Slovencev po vojni,“ pravi Jelušičeva, „po drugi strani pa si nekateri, ki poudarjajo, kako smo bili med osamosvojitvijo enotni, lastijo vse zasluge zanjo in nas s tem delijo.“